Dragi obiskovalci te spletne strani (napovedi in poročila večerov spodaj).
Maja s papežem Frančiškom molimo molitveni maraton!
Papež Frančišek je začel molitveni maraton. Tudi mi se mu bomo pridružili. Znotraj covidkateheze bomo namenili čas molitvi za končanje epidemije. Oblika ostaja podobna covidkatehezi, vključili pa bomo papeževe molitve. Za začetek bomo molili molitev, kakor jo je molil za končanje epidemije papež Frančišek. Marija, Mati Usmiljenja, prosi za nas!
Vsem so nam poznane razmere v katerih smo se znašli. Nikogar izmed nas te razmere ne veselijo. Toda kljub temu se nam ni potrebno ničesar bati. To mirovanje je nam, kristjanom lastno: pomaga nam, da se osredotočamo na bistveno.
Vsaj nekaj večerov se lahko sreamo pri poglabljanju naše vere. To bomo storili na tri načine. 1. Branje Svetega pisma; 2. kateheza; 3. molitev.
Vse skupaj ne bo trajalo dosti več kot 5 minut. Damo pa si lahko spodbudo za dobro.
Dostopni podatki: Upam, da boste lahko dostopali do aplikacije google meet. Koda srečanja je: meet.google.com/opk-osth-wvd . Google je naša osnovna pot. Na vsak način poskušajte z googlom.
Če nimate aplikacije google meet pa bi se vsseno včasih pridružili se lahko pridružite tukaj: https://meet.jit.si/covidkateheza Ker je ta soba povsem odprta bom sprejel samo tiste, ki se boste prijavili pravočasno (do 21. ure) in boste prijavjeni z imenom in priimkom tistega, ki se je prijavil. Ta prikaz tudi ne bo imel vseh funkcionalnosti.
Poskušajmo se povezati ob 21. uri; začnemo ob 21.05. Prvih 5 minut je za pozdrave in odpravljanje težav, potem pa začnemo.
Vesel bom, če se boste lahko odzvali!
Pa še to:
Morda bo kdo potreboval tehnično pomoč. Če kakšno srečanje izpustite, nič hudega. Lahko kasneje pošljete vprašanje na ofm.gorica@gmail.com pa bomo pomagali, lahko pa računalniško vešči pomagate tistim, ki niso. Kdor nima naslova si ga lahko naredi. Traja 5 minut in je brezplačno.
1. srečanje, 21. oktobra: To je bilo poizkusno srečanje. Najprej smo se pozdravili in poiskusili, če povezava deluje. Potem smo molili desetko rožnega venca, na koncu pa molili še molitev v času pandemije, ki so jo predlagali škofje.
2. Srečanje bo 22. oktobra ob 21. Kateheza bo o zanimivosti besede AMEN. Kateheza bo trajala 5 minut. Po njej bo kratka molitev.
5 minutna kateheza I. AMEN.
Pri sveti maši besedo amen izrečemo 7x. Včasih jo izrečemo sami, včasih pa jo rečemo skupaj z drugimi. Sami jo izrečemo enkrat: ko pridemo k obhajilu; 6x pa jo izrečemo skupaj z drugimi.
Amen pomeni, tako je, resnica. Amen pomeni verujem, potrjujem, da je res, resnica.
Če ne boste verovali, ne boste obstali.‹« (Iz 9,4)
To je hebrejska besedna igra. Pove pa nam, da je beseda amen zares pomembna in govori o povezanosti vere in našega življenja.
Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Kor 1,20)
Amen je tudi ena zadnjih besed Svetega pisma.
3. Srečanje 23. oktobra ob 21. Zakaj je BOG en sam in to je dovolj? Potem bomo molili še desetko rožnega venca za vse, ki so bolni in vse, ki skrbijo za bolnike. Na koncu bomo molili še molitev v času epidemije. Ta dan bomo začeli že ob 21. uri. Prijavite se lahko že poar minut prej. Po koncu molitve ostanejo na liniji samo člani mladinske skupine 18+, ki imejo srečanje. Gotovo pa ne bodo hudi, če se še kdo pridruži.
Tretje srečanje je bilo pa lepo. Zbralo se nas je največ doslej. Zbrali smo se nekaj minut pred 21. uro, ob 21. uri smo začeli in ob 21.10 smo končali. Najprej je bila parminutna kateheza o tem, da je Bog eden. Ko so Izraelci začeli verovati, da je Bog samo EN so se jim drugi posmehovali. To je bilo nekorstno in slabo po njihovem menanju. Vera v enega Boga pa je ostala središče Svetega pisma in judovske vere. V to okolje je prišel Jezus in to vero v enega Boga do konca razodel.
Molili smo desetko rožnega venca za tiste, ki so osamljeni. Mnogi ljudje so izgubili tiste poti, ki so jih imeli včasih. Poskušajmo jih jutri vsaj poklicati in se z njimi pogovarjajmo. Pater je pozabil na covid molitev in blagoslov a ga kasneje vseeno podelil.
4. Srečanje je zbralo že veliko skupino. Zbrali smo se z istim namenom. Moliti. Molili smo tudi za fanta iz naše župnije, ki je bolan. Da bi se prenehale bolečine. Kateheza je govorila o številu 12. Tega srečamo tudi v vsakdanjem življenju. Velikokrat pa to številko srečamo v Svetem pismu. To število pomeni polnost, izpolnjenost, dopolnjenost, tudi avtoriteto, popolnost dobrote. Jezus je čisto posebno to uprizoril tako, da je pomnožil kruh in samo kruha, ki je ostal je bilo za 12. polnih košar. Se pravi samo ostankov je bilo ogromno. Potem smo molili desetko rožnega venca in nato še dodali molitev v času epidemije. Na koncu sem povedal kratka oznanila in podelil še blagoslov.
5. srečanje je bilo 25. oktobra. Kratka kateheza je govorila o tem, če je Jezus kdaj prižgal kakšno svečo? Ker so kristjani začeli uporabljati sveče šele v 4. stoletju Jezus ni prižgal nobene sveče. Pomebneje pa je to, kako so kristjani kot Cerkev začeli uporabljati svečo. Ker so najprej sveče uporabljali pogani pri svojem češčenju cesarja so bile sveče v Cerkvi prepovedane. Ko pa so kasneje sprejeli sveče kot Kristusa (on je luč, ki razsvetljuje vsakega človeka), pa so zato sveče postale del bogoslužja. Vsaka velika ali majhna sveča je podoba Kristusa, ki je vstal od mrtvih. Ko bomo nesli na grob sveče, se spomnimo, da so to podobe naše molitve. (Letos morda gremo kakšen drug dan – ne 1. novembra. Ne bojmo se, da nam bodo pokojni ali Bog kaj zamerili. Lahko prestavimo svoj obisk grobov zato, da se bomo izognili gneče in varovali zdravje).
6. Srečanje je bilo 26. oktoba. Govorili smo o tem: Kaj je to colecta. To je latinsko ima za glavno mašnjo prošnjo, ki jo duhovnik moli na začetku maše. Prihaja iz zamisli, da prihajamo v cerkev različni ljudje in imamo različne prošnje. Vse te prošnje so povzete v eni sami prošnji, ki se imenuje volecta, zbirna prošnja ali glavna mašna prošnja. Po tem smo molili desetko rožnega venca. Nato pa še molitev v času epidemije in prejeli blagoslov. Povabimo k molitvi še druge.
7. srečanje je bilo 27. oktobra. Govorili smo o tem, ali je Sveto pismo enaknjiga ali je več knjig. Prvi odgovor je, da je to ena knjiga, ki pa je sestavljena iz veliko knjig. Te knjige so zbrane v stari in novi zavezi. V stari zavezi je 45 knjig, v novi 27, skupaj 72. Za nas kristjane je najpomembnejše, da je to ena knjiga. Čeprav je nastajala več tistoč let je notranje skladna, ima notranje strinjanje dejstev in zgodb. V srcu Svetega pisma je Jezus. In on po svojih besedah sam največkrat naredi povezavo med stao in novo zavezo, ko v novi zavezi pokaže na lepoto knjig stare zaveze. Po tem smo molili za mir na svetu. Na koncu smo se poslovili. Nekateri so ostali na biblični skupini. Govorili smo o psalmu 23: GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.
8. srečanje je bilo 28. oktobra. Kateheza je bila o tem, ali je nedelja prvi ali zadnji dan v tednu?
9. srečanje bo 29. oktobra. Tema kateheze bo: Ali so bili farizeji hudobni ljudje? Odgovor je ne. Niso bili hudobni. Bioli so ljudje, ki so se odločili slediti Bogu po zapovedih, ki so jih našli v prvih petih knjigah Svetega pisma. Pri tem so bili zjemno natančni. Dajali so veliko miloščine, strogi so bili pri opravljanju molitve vsake nekaj let so odpustili dolžnikom vse dolgove. Toda preveč so se zanašali nase. Obnašali so se, kakor da je Bog njihov dolžnik in jim mora izpolniti želje, ker so oni bili tako natačni pri svojih nalogah. Tudi mi se danes lahko ujamemo v isto past. Naša vera je res lepa, natančna, pa tudi izredno učinkovita. Če živimo po veri lahko danes res lepo živimo, saj vsebuje Jezusov nauk veliko modrosti. Toda, če bomo mislili, da je to vse, da potrebujemo samo modrost bomo pozabili, da vedno potrebujemo Boga. Vedno moramo ostati Božji sogovorniki – tudi če bi nam v veri šlo še tako dobro in bi bili še tako uspešni.
10. srečanje je bilo 30. oktobra. Pogovarjali smo se o temi: Ali nas Bog obsoja? Na to smo dali dva odgovora: Bog komaj čaka, da bi nam pokazal, kako nas ima rad. In drugič: Bog je večji od našega srca in tudi, kadar nas naše srce obsoja nas Bog sprejema in še bolj ljubi. Objemimo to Božjo ljubezen. // Po priporočilu smo molili rožni venec za starše, ki jih je strah. Pa tudi za vse, ki strah pred bolenijo rešujejo z doslednjim izpolnjevanjem tega, kar svetujejo zdravniki. Na koncu smo prejeli blagoslov.
11. srečanje bo 31. oktobra. Tema je: 13 let karantene! Predstavili smo vietnamskega duhovnika F. X. Nguyena Van Thuana, ki je bil 13. let v zaporu, od tega 9. let v samici. Pa vendar ni postal zagrenjen in ko je bil izpuščen iz zapora ni nikogar obsojal. Vedno je bil pravo znamenje upanja. Molili smo za edinost Cerkve in v zahvalo tistim, ki so se pridružili pri obiranju samostanskih oljk danes. Seveda pa tudi za vse, ki jih tare bolezen COVID19. Zaključili smo z blagoslovom.
12. srečanje bo 1. novembra ob običejni uri. Tema kateheze bo: Kaj je to nauk Cerkve in zakaj je pomemben? Povabimo še koga, da se pridruži. Morda potrebujejo našo pomoč, da se bodo lahko povezali. Morebitne prošnje in pripombe sprejemam po elektronski pošti. Jutri je sicer 1. november. Namesto obiska groba darujmo molitev. Po spletu zvečer bomo molili za naše pokojne ravno v ta namen, da bi namesto obiska groba okrepili z njimi duhovno povezanost. Za nas je ta vera močna, saj se krepi ob daru Jezusovega večnega življenja.
13. srečanje 2. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se Bog igra z nami? Boga veliko stvari prosimo, pa se nam ne uresničijo. Zdi se, da so včasih bolj uspešni tisti, ki življenje živijo tako, kakor, da Boga ni oz. se ne sprašujejo, kaj je prav in kaj ni. Prebrali smo tudi besede preroka Jeremija, ki se je spraševal, zakaj je pot krivičnih uspešna, pot pravičnih pa ni uspešna. Včasih tisto, kar mi mislimo ni najbolje za nas. Bog nas ima rad in nas preko svoje volje uči ponižnosti.. zdrave ponižnosti po kateri lahko spoznamo resnico. Na koncu smo še molili po izbranih namenih.
14. srečanje 3. novembra. Kateheza je nosila naslov: V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vse, kar delamo, nosi pečat živega Boga. Kristjani smo vsepovsod, v vsaki odločitvi, v vsakem delu, v vsakem trenutku. Celo takrat, ko delamo najpreprostejša dela. Tudi ko molimo, molitev začnemo z besedami V imenu… Zavedamo se namreč, da ne moremo brez Božje pomoči ničesar storiti lahko pa sodelujemo z Bogom in na ta način delamo dobro. Vse življenje izročimo Bogu!
15. srečanje 4. novembra. Kateheza je nosila naslov: Sem tudi jaz prerok? Ljudje si že od nekdaj želijo, da bi lahko vedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Na žalost je to zelo težko. Preproštvo ni samo v domeni ljudi, ki imajo nadnaravne sposobnosti napovedovanje prihodnosti ampak smo lahko preroki tudi drugače. Kadar namreč govorimo resnico, ko si dovolimo priznati resnico, takrat tisto, kar delamo zelo jasno kaže v prihodnost. Čeprtav se nam zdi povsem samoumevno, da govorimo resnico pa je to velik dosežek. Mnogo ljudi v svojem življenju živi “premaknjeno resnico” delno laž pred sabo in pred drugimi. Ko zmoremo biti povsem resnični je naše življenje obrnjeno v prihodnost, ki ni več stvar dvoma ampak je polna upanja.
16. srečanje 5. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se papež kdaj zmoti? Leta 1870 so razglasili dogmo a papeževi nezmotljivosti. V zgodovini je bilo glede tega veliko prepira, saj so se mnogi zmotno bali, da bo papež sedaj določal, kaj moramo misliti. Toda to je zmotno mišljenje. Iz nauka o papeževi nezmotljivosti se lahko naučimo marsikaj dobrega. Gre namreč a uresničitev Jezusovega nauka, da bo izpolnil vsako prošnjo v kateri se bosta dva njegova učenca zedinila (prim. Mt 18,19). Ne gre za to, da bi se dva dogovorila (s figo v žepu) da bosta nekaj prosila Boga… tu gre za popolno iskrenost in resnicoljubnost do konca. Če je celotna Cerkev edina v kateri prošnji, potem je papež, ki je predstavnik te edinosti tisti, ki to prošnjo, misle lahko razglasi. V resnici pri papeževi nezmotljivosti gre za to, da papeža Bog zavezuje, da je vedno predstavnik vseh in da išče edinost. Papež se velikokrat moti. Toda kadar doživi res trenutek popolnega zedinjenja v Cerkvi, pa je nezmotljiv… mi pa z njim.
17. srečanje 6. novembra. Kateheza nosi naslov: Ali vera kdaj zastari? Vera je nekaj tako svetega, tako popolnega in Božjega, da se kar malo zdrznemo, ko kdo omeni vero. Toda vera lahko tudi zastari. Tudi vera je podvržena času. Kako je to mogoče? Tako, ker tudi vera v vsakem trenutku dobi določeno podobo. To je treba nenehno posodabljati. Če v svojo vero nič ne vložimo bo ostala nekje v preteklosti. Nekaj časa navadno gre a kasneje, postaja vera vedno bolj nekakakšno breme. Ker je vera tudi nekakšen ideal imamo občutek, da postaja vedno bolj nedosegljiv ideal. In zato nas vera vedno bolj obtožuje… obtožuje nas, ker smo vedno dlje od Jezusovega oznanila, ki nam oznanja ljubezen. Če bomo posodabljali svojo vero, če ji bomo dajali vedno nove podobobe, tiste, ki sodejo v naš sedanji čas in sedanje življenje bo vera vedno bolj stvar našega dialoga z Bogom in okolico. In potem naša vera ne bo zastarela.
18. srečanje 7. novembra. Kateheza je nosila naslov: Kristjan je tisti, ki se boji. Bojimo se veliko stvari. Predvsem se bojimo tega, da bi naredili v svojem življenju nekaj narobe, proti Bogu. Bog je tak kot nekdo, ki ga ne poznamo in potem “tipamo” če je prav, kar naredimo. Učenci, kot jih opisujejo Apostolska dela so bili tudi boječi. A za vzor si jih lahko vzamemo takrat, ko so prejeli Svetega Duha na binkoštni praznik in se niso več bali. To je bil njihov preporod oz strahu v pogum. Dokler so služili mrtvemu Jezusu (v njihovme srcu je bil en sam veliki petek, kljub veliki noč) so bili boječi, negotovi, tuji; ko pa so prejeli Svetega Duha pa so postali z Bogom domači in so nas prevzeli Božje delovanje.
19. srečanje 8. novembra. Kateheza: Zdi se mi. // Beseda dogma naznačuje dekret, ukaz. Da se pa prevesti tudi z prevodom “zdi se mi”. Dogma v Cerkvi ni nekaj, kar sprejmem brez razmišljanja. Prav tako celoten cerkveni nauk ni nekaj, kar ne zahteva moje udeležbe. Ko berem vsako besedo vere je prav, da prisluhnem, da se na nek način podredim. Toda po drugi strani je tako, da moram biti aktivno udeležen v spoznavanju.
20. srečanje 9. novembra. Kateheza: Vest me grize.
22. srečanje 10. novembra. Kateheza: Mrtvaški ples.
23. srečanje 11. novembra. Kateheza: Duhovna trgovina.
22. srečannje 12. novembra. Kateheza: Sem lahko tudi v Merkatorju kristjan?
24. srečanje 13. nvembra. Kateheza: COVID19 je Božja kazen.
25. srečanje, 14. novembra. Kateheza: Nedelja je priložnost. Nedelja je priložnost za to, da naredimo nekaj dobrega zase. To lahko naredimo na treh stvareh. Prvič, lahko se naučimo praznovati. Navajeni smo delati in počivati. To sta dva nasprotna načina našega življenja. Toda za celostno življenje potrebujemo še tretji način: to je praznovanje. Praznovanje nas gradi kot duhovne osebe in krepi v nas notranjo lepoto. / Drugo je, da se načumo, kakšna je naša Cerkev. Nedelja je zbor Cerkve. Če sem doživel same poraze v tem tednu jih pristno nesem v Cerkev. S tem bom obogatil mojo skupnost in jo naredil bolj resnično. Tretje je učenje, kaj je to Gospodovo vstajenje. Toi je resnica, ki se jo lahko učimo samo v skupnisti z drugimi. To ni teorija, neka zamisel, je način našega življenja.
26. srečanje je bilo 15. novembra. Kateheza: Duhovnik, ne hvala! Duhovnik nas povezuje, da bi lahko sboje življenje zares živeli. Kljub temu pa duhovnik ni človek na katerega lahko preveč naslonimo svojo vero. Je človek, ki svojo vero živi. Naslanjamo se na Boga. Duhvonik je posvečen za večno a oznanjevalec je toliko, kolikor vodi ljudi k Bogu.
27. srečanje je bilo 16. 11. Kateheza je nosila naslov: Znanost zmore vse. Človekov razume je čudovito orodje. Pokaže nove in nove poti, kako naj človek lažje živi. Takrat, ko se človek z znanostjo zares intenzivno ukvarja in je v znanosti resnicoljuben bo odkril meje znanosti. Toda te meje ga ne bodo pahnile v obup ampak mu bodo kazale pot naprej.
28. srečanje je bilo 17. 11. Kateheza je nosila naslov: Osamljen kristjan je kristjan v nevarnosti.
29. srečanje je bilo 18. 11. Kateheza je nopsila naslov: Cerkvena navlaka. Govorila je o tem, kaj se je v Cerkvi nabralo takega, kar bi lahko zlahka opustili.
30. srečanje je bilo 19. 11. Kateheza je govorila o Zakladih Cerkve. Največji zaklad Cerkve je zaklad vere.
31. srečanje je bilo 20. 11. Govorilo je o telesni veri. O pomeni telesa v krščanstvu.
32. srečanje je bilo 21. 11. Govorilo je o tem, če se mi lahko v življenju zogidi najboljše?
33. srečanje je bilo 22. 11. Kateheza je govorila zmoti, da je vse, materialno v življenju slabo in kako se ta misel danes odraža.
34. srečanje je bilo 23. 11. Kateheza je imela naslov: Z Glavo v nebesih. Tudi beg v duhovne stvari ni dober.
35. srečanje je bilo 24. 11. Kateheza je nasila naslov: Prisiljeni verovati?
36. srečanje je bilo 25. 11. Kateheza je nosila naslov: Kontemplacija. Govorila je o tem, kako smo danes izgubili moč premišljevanja, poglabljanja in kako si to pridobimo nazaj.
37. srečanje je bilo 26. 11. Kateheza je nosila naslov: Zakramenti danes. Kako se Bog sklanja k nam v zakramentih?
38. srečanje je bilo 27. 11. Kateheza je nosila naslov: Kristjani smo svobodnjaki. Govorili smo o tem, kako je svobodna drža kristjanov zares čista in neskaljena… če živimo svobodo, ki resnično živi iz evangelija je naše življenje zares svobodno.
39. srečanje je bilo 28. 11. Govorili smo o tem, kakšne zakramente praznujemo in kako oblikujejo naše življenje.
40. srečanje je bilo 29. 11. Govorili smo o “Letu Kristusove skrivnosti” torej o tem, kako se nam Jezus skozi dogodke cerkvenega leta postopoma in v celoti podarja.
41. srečanje je bilo 30. 11. Ta večer ni bilo kateheze ampak je bila pridiga o poklicu, saj danes goduje “prvopoklicani” apostol sv. Andrej.
42. srečanje ke bilo 1. 12. Kateheza je nosila naslov “Ovčjereja”. Govorili smo o tem, kako vrednota ovca in pastirjev ne pomeni da nas Bog ponižuje ampak je to prispodoba skupnosti in Boga, ki jih povezuje izjemna zaupljivost in povezanost.
43. srečanje je bilo 2. 12. Kateheza je nosiula naslov “Srecirano življenje”. Govorili smo o tem, da se moramo učiti imeti vpogled v našo preteklost.
44. srečanje je bilo 3. 12. Ta dan je bila pridiga in se je nanašala bolj na otroke.
45. srečanje je bilo 4. 12. Kateheza je nosila naslov: Ljubezen in solidarnost. Razmišljali smo o tem, kaj je sploh razlika.
46. srečanje je bilo 5. 12. Kateheza je nosila naslov: Gospodov dan. Govorili smo o tem, kako zelo smo obdarjeni z milostmi, ki nam jih ponuje Gospodov dan – nedelja.
47. srečanje je bilo 6. 12. Kateheza je nosila naslov: Mojo dušo žeja. Govorili smo o tem, kako v sebi vzbuditi željo po duhovni poklobitvi in zakaj je to sploh pomembno.
48. srečanje je vilo 7. 12. Ta dan ni bilo kateheze ampak namesto tega pridiga. Govorila je o tem, kako smo preko drugih vpeti v ta svet in kako nas ravno ljubezen drugih povezuje z Bogom.
49. Srečanje je bilo 8. 12. na praznik Brezmadežne. Govorili mso o tem, kako nas zgled Marije, ki je bila steber lepote in čistosti lahko spodbuja k lepšemu življenju.
50. srečanje je bilo 9. 12. Kateheza je nosila naslov: Tadicija v Cerkvi. Predvsem smo govorili o tem, kako se Cerkev hrani iz spoznanj in izročila preteklosti a ne spi v preteklosti ter ni ustanova v preteklosti ampak je življenje v sedanjosti. Jezus je živel življenje sedanjosti, tudi mi ga v tem lahko posnemamo.
51. srečanje je bilo 10. 12. Namenjeno je bilo otrokom. Spregovorili smo o zgledu človeka, ki je bil obupan a ga je Bog po poti poguma in doslednosti pripeljal nazaj v njegov kraj, kjer je naprej živel s hvaležnostjo.
52. srečanje je bilo 11. 12. Kateheza je nosila naslov: Vera in dojenčki. Vsebina kateheze je bila misel, da je morda naša vera ostala otroška, čeprav bi morali rasti v veri. Kaj naj naredimo, da bo naša vera bolj odrasla še bolj pa, da bo vera rasla skupaj z nami.
53. srečanje je bilo 12. 12. Kateheza je nosila naslov: Latinščina ali grščina? Vsebina je bila o tem, kateri jezik govorimo v Cerkvi in kateri jezik je govoril Jezus, kako naj z močjo jezika pridemo nasproti drug drugemu.
54. srečanje je nosilo bilo 13. 12. Kateheza je nosila naslov: Gostobesedičenje. V angleškem jeziku obstaja besedna zveza “You cant talk yourself out of this”. Dobesedno: Ne moreš se z besedami izvleči iz nekih težkih okoliščin. Zdi se, da pred Bogom to gre. Da pred Bogom z molitvijo lahko izposlujemo poboljanje našega stanja. Toda ne… Jezus je strog. Ne bomo uslušani zaradi svojih mnogih besed.
55. srečanje je bilo 14. 12. Pri pridigi smo se naslonili na zgled sv. Janeza od Križa.
56. srečanje je bilo 15. 12. Pri katehezi smo oznanili, da bo od sedaj naprej naša kateheza nekaj minut krajša. Vse udeležence vabimo, da se (raje) pridružijo defetdnevnici na fb strani p. Nika. Kdor pa še želi, pa seveda lahko prisostvuje tudi katehezi.
57. srečanje je bilo 16. 12. Kateheza je nosila naslov: Kralj. Smo v času devetdnevnice. Jezusa, ki prihaja k nam spoznavamo v različnih oblikah in vidikih. Najprej se nam prikaže kot kralj. To v nas budi najrazličnejše občutke. Danes se zdi najbolj kraljlevska izmed vseh misli ta, da imamo vsi ljudje kraljevsko dostojanstvo.
58. srečanje je bilo 17. 12. Spregovorilo je o modrosti. Človek vse stvari naredi tako, da si najprej naredi načrt, misel in jih potem uresniči. Zato so nekateri ljudje mislili, da bodo obvladovali Boga, če bodo obvladovali njegove misli. Velika zmota! Bog stvarstvo ustvarja iz ljubezni, on ga pravzaprav rojeva. Modrost je znamenje Nožje ljubezni, ne pa tega, da nas Bog s svojimi mislimi usmerja.
59. srečanje je bilo 18. 12. Naslov kateheze je bil: Goreči grm. Bog se je mojzesu razodel v gorečem grmu. To pa zato, da bi videli Boga kot nekaj čistega… goreči grm je podoba neposrednega odnosa Boga do nas. Po taki veri lahko tudi danes hrepenimo, takega Boga lahko tudi danes slavimo.
60. srečanje je bilo 19. 12. Naslov kateheze je: Korenina Jesejeva. Ta kaže na to, da je človešto že sprejemalo milosti od Boga, preden je prišel Jezus Kristus na svet. On ni “padel iz neba”. Korenina Jesejeva se nanaša na Jezusov rodovnik. Jese je namreč bil oče kralja Davida, ki ga vidimo tudi še vedno za nekoga, ki je predpodoba mesija, ki bo šele prišel.
61. srečanje je bilo 20. 12. Naslov kateheze je bil: Kralj David. On je predpodoba Jezusa, saj je bil kralj v času katerega je imelo judovsko kraljestvo največjo duhovno moč in svetlo podobo. Po judovskem naziranju naj bi mesija prišel podoben kot kralj David.
62. srečanje je bilo 21. 12. Kateheza je nosila naslov Večna luč. Luč je mnogokrat omenjena v svetem pismu. Spomnili smo se zgodbe križarja, ki je prinesel v evropo luč s kraja Jezusovega rojstva. Namesto, da bi mu uspelo prinesti gorečo svečo je prišel sam v podobi luči in je bil živa luš svojim bližnjim.
63. srečanje je bilo 22. 12. Kateheza je nosila naslov Vogelni kamen. To je predpodoba Jezusa, ki opisuje Jeusa na poseben način. Jezus nas kot vogelni kamen vodi po pravi poti, po drugi strani pa nas varuje pred duhovnimi poškodbami.
64. srečanje, 23. 12. Kateheza nosi naslov Emanuel!
… na sveti večer ima prednost molitev v družini. Prav tako je tudi na sveti dan, božič (25. 12.). Tukaj bom poskušal dodati nekaj gradiva za praznovanje božiča. Srečamo se spet na praznik sv. Štefana in slovenski državni praznik 26. 12. (65. in 66. srečanje so torej v družinah).
67. srečanje je bilo 26. 12. Nosilo je naslov Kri. Kri je po prepričanju mnogih kultur sedež življenja. Tudi v krščanstvu je tako. Toda verja v Jezusa nas je naučila nekaj bistvenega. Kri ne nosi samo človeškega življenja, ker je uporabna telesu ampak prinaša za nas tudi Božje življenje, ker je darovana iz ljubezni.
68. srečanje je bilo 27. 12. Kateheza je nosila naslov “Simbolika obredov”. Obred se ne dogaja v resničnem življenju. Dogaja se tako, da življenje povzema in posvečuje. Zato je vsak obred sestavljan iz simbolov. Toda Jezusaova daritev ni samo spomin. Je predvsem nekaj, kar se v resnici dogaja tukaj in sedaj. To je mogoče samo v naskočni Božji ljubezni, ki se daruje v skupnosti.
69. srečanje je bilo 28. 12. Ker je bil ta dan ponedeljek je bila na vrsti pridiga. Ta pridiga je bila o učlovečenju. Bog je med nami in nas v življenju spremlja. Z nami je vse dni, do konca sveta.
70. srečanje je bilo 29. 12. Kateheza je nosila naslov: Bo Bog še našel vero? Kaj sploh je vera? Včasih se v obliki najlepše vere skriva resnično globoka nevera. Poklicani smo k globoki pozornosti, da bi naša vera bila resnično živa.
71. srečanje je bilo 30. 12. Kateheza je nosila naslov: Spoved, kaj je že to? Spoved doživljamo na različne načine. Prav mogoče je, da se razlog za upad obiska tega zakramenta skriva v tem, kako gledamo na spoved. Pa vendar je spoved veselje, je praznovanje Božjega usmiljenja. // Na koncu smo si voščili vse dobro v novem letu.
72. in 73. srečanje je bilo v družinah. Družine so praznovale silvestrovo in novo leto.
74. srečanje je bilo 2. 1. 2021. Govorili smo o angelih in njihovem mestu v Svetem pismu in nasploh v življenju. Dela odrešenja so tako izjemna in velika, da njihov pomen razložimo samo tako, da se vedno zgodijo po nekom. Bog nam zato daje angele.
75. srečanje je bilo 3. 1. Danes je nedelja a je obenem tudi praznik Jezusovega imena. Spregovorili smo o imenu, pomenu imena v Svetem pismu in še posebno mesto Jezusovega imena. Kakor naše ime pomeni osebnost nas samih, tako Jezusovo ime pomeni, da je Bog resnično prišel med nas.
76. srečanje je bilo 4. 1. Ponedeljkova pridiga je nosila naslov: Pridita in poglejta. Jezusov nauk ni stvar teorije ali golega posnemanja. Je stvar izkustva. Jezus nas v resnici vabi k sebi. Tudi danes lahko močno zgrešimo, če želimo živeti vero kot golo teorijo, samo kot filozofijo ali kot popravek našega življenja. Na ta način lahko selo varamo Boga.
77. srečanje je bilo 5. 1. Kateheza je nosila naslov: Jezus je tu? Poskušali smo se le dotakniti resnice, ki govori o tem, da je Jedzus zares navzoč v evharistiji. Da kruh ni samo blagoslovljen ampak je spremenjen v Jeuzusovo telo.
78. srečanje je bilo 6.1. Pri katehezi smo se poskušali dotakniti vprašanja discipline, ki nam v Cerkvi govori, da obhajilo ni za kogarkoli. Kaj pomeni sprejeti obhajilo? V resnici je tako, da nekateri v Cerkvi lahko sprejmejo objahilo, drugi pa ne. Najsplošnjejši razlog, da sprejmemo obhajilo je, da verujemo v Jezusovo navzočnost. In zato pri obhajilu izrečemo besedo amen.
79. srečanje je bilo 7. 1. Pri nagovoru so dobili prednost otroci. Zgodba je bila o človeku, ki je bil nesrečen in je hotel videti svet drugače. In na koncu je srečo našel tam, kjer jo je najmenj pričakoval.
80. srečanje je bilo 8. 1. Kateheza je imela naslov: Najlepša maša je dolgočasna. Spregovorili smo o tem, kako je naka maša lahko lepa tudi, če ni okrašena z mnogimi dodatki. Največja lepota maše je Božja beseda in Jezus sam.
81. srečanje je bilo 9. 1. Kateheza je nosila naslov Maša – evharistija. Kateri izraz uporabiti? Maša je včasih zelo spplošen izraz. Včasih ne vemo, kaj sploh opisuje. Beseda evharistija, obhajati evharistijo pa pomeni, da je naše bogoslužje le delček Jezusovega darovanja.
82. srečanje je bilo 10. 1. Kateheza je nosila naslov: Obhajilo za neverujoče? Vprašamo se lahko, kako to, da je obhajilo nekaj tako izjemnega, pa vendarle ne more delovati pri tistem, ki ne veruje.
83. srečanje je bilo 11. 1. Pridiga je nosila naslov: Ljubezen na prvi pogled? To je bila pridiga, ki je govorila o Jezusu, ki je poklical svoja učenca, kar govori današnji evangelij. Onadva sta se takoj odzvala.
84. srečanje je bilo 12. 1. Kateheza je govorila o tem, ali je Cerkev ana ali jih je več. Čeprav poznamo mnogo ustanov, ki si pravijo cerkve (govorimo o resnih), pa je pomembno, da razlikujemo med Kristusovo Cerkvijo in našo ustanovo. Vsekakor je naša, Rimsko katoliška Cerkev del Jezusove Cerkve.
85. srečanje je bilo 13. 1. Kateheza je govorila o tem, od kje papeževa moč. Ta izhaja najprej iz dejstva, da je Jezus tisti, ki je poklical in pooblastil papeža, vsak dan pa papež prejema moč iz poslušnosti Svetemu Duhu.
86. srečanje je bilo 14. 1. Namenjeno je bilo bolj otrokom. Prebrali smo zgodbo: Proseči kralj. Naučili smo se, da ima ima dober človek in dober vladar spospobnost modrosti in ljubezni do bližnjega.
87. srečanje je bilo 15. 1. Kateheza je nosila naslov: Kdo so to laiki? Vse službe v Cerkvi imajo svojo vlogo in gradijo občestvo. Služba laikov pa ima to odliko, da se začne z najpomembnejšim zakramenotom: svetim krstom.
88. srečanje je bilo 16. 1. 2021. Nosilo je naslov: Grem v službo v Cerkev. Tudi Cerkev imam službe. To so službe, ki izhajajo iz našega razumevanja vere – službe s katerimi upodabljamo vidno Cerkev na zemlji. Po službah se nam kaže Božje delovanje v Cerkvi.
89. je bilo 17. 1. 2021. Nosilo je naslov: Naši zavetniki. Pri krstu dobimo ime, to ime dobimo od nekoga, ki je sveto živel. Samo po sebi ime ne pomeni dosti, vsekakor pa kaže na lep namen, da kristjani iščemo tista imena, ki spominjanjjo na nekoga svetega. Za temi imeni stoji nekdo dober in svet.
90. srečanje je bilo 18. 1. 2021. Nosilo je naslov: Edinost. Tudi zato, ker smo v tednu edinosti. Edinost danes pomeni, da bi si želeli popraviti zgodovinsko napako razdeljenosti kristjanov. Po drugi strani pa bi to bila naša zamisel. V resnici je edina pot edinosti ta, da se odzovemo na Kristusovo prošnjo v kateri si želi: Da bi bili vsi eno in to je prošnja njegovemu Očetu. Ko si želimo biti eno moramo najprej biti pripravljeni vsaj posenemati Boga v ljubezni.
91. srečanje je iblo 19. 1. Govorili smo o Letu Kristusove skrivnosti. Tema je govorila o 7. in 8. dnevu v tednu. 7 dni je Bog potreboval, da je ustvaril svet. To je rečeno v prispodobi. 8. dan pa je nedelja, dan Kristusovega vstajanja. Šele 8. dna je Bog dokončal svet, ko je dal svetu temeljni dar – dar vstajenja.
92. srečanje je bilo 20. 1. Srečanje je nosilo naslov. Leto Kristusove skrivnosti III. Leto kristusove skrivnosti je pravzaprav koledar. V koledarju Cerkevnega leta ni neke sorazmernosti. Tedni, meseci, obdobja so daljša ali krajša. To nam govori o pomembnosti praznikov, po drugi strani pa o naši človeški naravi v katero je Bog prišel in se ji prilagodil.
93. srečanje je bilo 21. 1. 2021. Naslov tega srečanje je bil Tišina in tihota. Čeprav v sskj ti dve besedi označujemo kot sopomenki pa v duhvonisti včasih omenjamo neko razliko h kateri smo se spodbudili. Medtem, ko je tišina nekaj, praznega in težkega je tihota tudi polna življenja, molive, Boga. K taki tihoti med mašo smo povabljeni vedno znova.
94. srečanje je bilo 22. 1. 2021. Naslov kateheze je prispevala ena od udeleženk in je bil: Kako se bomo prepoznali v večnosti? Govorili smo predvsem o tem, ali so naše življenjske posebnosti sploh pomembne in ali bodo pomembne tui v nebesih. Naša osebnost ni samo razpoznavanje naših pomanjkljivosti in napak akmpak je del nas samih. Bog nas kliče po imenu in tako se bomo prepoznali tudi v nebesih.
95. srečanje je bilo 23. 1. Naslov kateheze je bil: Skočiti vase. Pogovarjali smo se o spreševanju vesti. Kaj to pomeni? so v spraševanju vesti v ospredju naši grehi ali je to del naše molitve. Spraševanje vesti je odrešujoče, če pogledamo sebe z Božjimi očmi.
96. srečanje je bilo 24. 1. 2021. Nosilo je naslov Resnicoljubi. Ko beremo Sveto pismo se nam zdi, da so bili preroki ljudje, ki so znali napovedovati prihodnost ali pa so imele nadnaravne sposobnosti. Gotovo je, da so imeli posebno občutljivost do Boga. Vsekakor pa je res, da so bili do konca resnicoljubni. Tudi mi jih lahko posnemamo. Če želimo biti tudi mi ljudje prihodnosti moramo najprej pristati na popolno resnicoljubnost.
97. srečanje je bilo 25. 1. 2021. Nosilo je naslov Drug z drugim. Človek vedno razmišlja, kakšna nam bo pred Bogom. Kako se na izkaže pred Bogom? Pred Bogom so manjprej verniki, smo ljudje, ki živijo iz ljubezni do bližnjega, smo najprej skupost.
98. srečanje je bilo 26. 1. 2021. Nosilo je naslov 269 cm. To je velikost največjega človeka, ki je kdaj živel na svetu. To je bilo le izhodišče, da bi se vprašali, kaj je največja stvar v nas. To je naša zavezanost Bogu, je to, da smo nosilci neskočnosti.
99. sreanje je bilo 27. 1. 2021. Nosilo je naslov Blato in biseri. Človek je vedno pričak veliko lepega in veliko tržkega. Kakor, da bi imel v sebi vse težke in lepe strani. Zato nas Sveto pismo navaja, da zmoremo zdržati razpon med dobrim in hudim, med darovi in preizkušnjami.
100. srečanje je bilo 28. 1. 2021. Nosilo je naslov prepisujemo. Velikokrat si postalvjamo vprašanje, Kod je Bog? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Lahko pa povemo samo toliko, kolikor nam je on sam povedal o sebi. Torej od Boga prepisujemo pri vprašanju, kod je on. Vrata k Bogu je Jezus.
101. srečanje je bilo 29. 1. Naslov kateheze je bil: Kakor Bog. Govorili smo o zanimivosti, ki je, da takrat, ko govorimo o Bogu nas to dela bolj Božje. Sveti pogovori so nekaj k čemur smo vsi spodbujeni.
102. srečanje je bilo 30. 1. 2021. Naslov kateheze je bil: Vse! Večrat tavamo in se sprašujemo, kje so še skrivnosti vere, kaj so drobne (temne) podrobnosti. Toda Jezus nas ne drži v negotovosti. On nam je povedal prav vse o Očetu.
103. srečanje je bilo 31. januarja 2021. Kateheza je nosila naslov: Tihota pred najsvetejšim. Govorili smo o tem, kako tihota pred najsvetejšim včasih ni prav nič spokojna ampk, da povzroča notranje viharje. Toda ri viharji se dogajajo pred varnim obličjem.
104. srečanje je bilo pravzaprav naše 100. srečanje, ker smo 4 zaradi praznikov spustili. Ena od udeležensk je postavila vprašanje: Katera vprašanja si moramo postaviti, da bomo izpolnili Božjo voljo? Odgovor je bil v smeri, da pogosto preiskujemo samo tisto, kar nam je znano. Bog nas vabi tudi, da bi se “vznemirjali”, da bi naše delo šlo naprej in bi razširjali svoj pogled tudi tja, kjer se zdi, da našega bitja še ni bilo.
105. srečanje je bilo 2. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Možinja. Tako, kot je prvi človek po Božjem daru našel v ženi (možniji) sebi eanko družico, tako nas Bog odnosu z njim dela za sebi enake.
106. srečanje je bilo 3. 2. 2021. Nosilo je naslov Začetek. V Svete pismu je več začetkov. Prvi začetek je gotovo stvarjenje, drugi začetek je začetek zgodovine, ko je Abrašam sprejel klic vere, tretji začetek pa je preustvarjenje vsega v Kristusu: V začetku je bila beseda…
107. srečanje je bilo 4. 2. 2021. Naslov srečanje je bil: Pokliče-oblikuje-reši-sklene-rodi. To so vsa dejanje, ki jih nasproti človeku naredi Bog, ker ima človeka neskočno rad.
108. srečanje je bilo 5. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Jezus. Jezus je polnost oseba. Vedno znova poudarjamo, da ne smemo pričakovati popolno razodetje Boga v nekem razsvetljenju ampak s srečanjem z Jezusom, ki je živi Bog.
109. srečanje je bilo 6. 2. 2021. Nosilo je naslov Vihar. Našo notranjost bi velikokrat lahko primerjali viharju. Božje delovanje v meni je resnično bogato in ranoliko. Toliko darov, kolikor jih lahko damo naprej, bratom in setram je resnično dobrih, prav oblikovanih in polnih.
110. srečanje je bilo 7. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Pojdite! Tudi mi smo poklicani, da poskušamo Božje razodetje podajati naprej. Samo mi smo tisti, ki lahko podajamo Božje razodetje naprej. Na nek način je odvisno od nas ali bo jutri svet še poznal Kristusa.
111. srečanje je bilo 8. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Človeška veriga. Na kakšen način Apostolsko izročilo prihaja v današnje čase? Bog prinaša v ta svet tako resnico, kot jo moremo sprejeti. Pove nam vse. Mi pa po ustvarjalnosti svojega razuma in nasploh življenja poskušamo živeti po Božjih navdihih.
112. srečanje je bilo 9. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Iz rok v usta. To pomeni, da se naše razumevanje raoodetja napaja vedno in oblikuje po žilvjnnju, ki nam ga je Bog dal.
113. srečanje je bilo 10. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Ponovno skupnost. Božje darove vedno sprejmamo kot skupnost verujočih. Njegova beseda ne prihaja tako, da bi razsvetlila posameznike ampak skupnost. Na ta način si lahko razlagamo, kako zelo so bili pisatellji Svetega pisma zavezani deljenju v skupnosti.
114. srečanje je bilo 11. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Celota. Če doživljamo Cwerkev kot nekja celovitega, če se sploh sprašujemo, kaj pomeni biti del Cerkve, in kakšno podobo ima Cerkev potem bomo lahko morda bolje razumeli, da je Cerkev sodelavec in sogovornik Boga.
115. srečanje je bilo 12. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Obvezno. Neradi slišimo besedo obvezno. Po drugi strni pa veomo, da je vleiko stvari, ki jih mormao opraviti, ne glede na to ali želimo ali ne. Obvezno razumevanje razodetja nam pomaga, da se ne izgubljamo v naključnih stranpoteh, ko razišljamo o razodetju.
116. srečanje bilo 13. 2. 2021. Nosilo je naslov Prepleteno. Zelo težko ločimo, izročilo, sveto pismo, učiteljstvo Cerkve. V življenju in veri vse to doživljamo kot nekaj celovitega. Bog nas vabi k sebi. Če se vse troje ne napaja med seboj lahko pride do nerazumevanj.
117. srečanje je bilo 14. 2. 2021. Nosilo je naslov Pa še res je. Govorili smo o resnici, kateri je zevezano sveto pismo. Ta resnica je na nivoju dejstev a še veliko bolj na nivoju resničnega odnosa do Jezusa.
118. srečanje … Naslov kateheze: Čisto poslušaj, čisto sliši.
119. srečanje je bilo 16. 2. 2021. Naslov kateheze je bil: Ne strieljaj v prazno.
120. srečanje je bilo 17. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Staro ni zastarelo.
121. srečanje je bilo 18. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Čisto veselje.
122. srečanje je bilo 19. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Nimam greha.
123. srečanje je bilo 20. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Nimam greha III.
124. srečanje je bilo 21. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Stop, Carina.
125. srečanje je bilo 22. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Festival veselja in lepote.
126. sečanje je bilo 23. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Normalno.
127. srečanje je bilo 24. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Halo.
128. srečanje je bilo 25. 2. 2021. Naslov kateheze je bil Spoved – izpit?
129. srečanje je bilo 26. 2. 2021. Naslov kateheze je bil: Niimam greha.
130. srečanje je bilo 27. 2. 2021. Naslov kateheze je bil: Spoved, kovnica duhovnosti.
131. srečanje je bilo 28. 2. 2021. Naslov kateheze je bil: Spoved je kalvarija.
132. srečanje je bilo 1. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Spoved brez konca.
133. srečanje je bilo 2. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Spoved je nekoristna.
134. srečanje je bilo 3. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Duhovnik je fizioterapevt.
135. srečanje je bilo 4. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Sram me je.
136. srečanje je bilo 5. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Mavrični greh.
137. srečanje je bilo 6. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: Potetovirano srce.
138. srečanje je bilo 7. 3. 2021. Naslov kateheze: V prazno. Poudarek na človeške prvine zakramenta spovedi, ko se odločim, da bom za vzorec svojega življenja izbral evangelij. Izročilo Stare zaveze in krščanstva mi kažeta pot, da ne trepetam za prazne reči, ki niso vredne trošenja moči.
[Od tu naprej se za zapise zahvaljujem g. Andreju Campolunghiju. Hvala za vaš velik prispevek.]
139. srečanje je bilo 8. 3. 2021. Naslov kateheze: : Odkod me poznaš? V pogovoru z Bogom s čudenjem spoznamo, od kod me pozna.V podarjeni milosti smo usmerjeni k resnici, da smo zanj edinstveni.
140 srečanje je bilo 9.3. 2021. Naslov kateheze: Pojedina z grešniki. Jezus se je v svojem času srečevalz ljudmi, ki jih ni bilo vredno obiskati; grešniki, neverni, zaznamovani. Ne bojmo srečati se z njim in stopiti v mir svojega srca, ko se mu približujemo.
141. srečanje je bilo 10.3.2021. Naslov kateheze: Procent. Bog se loteva na videz neizvedljivih projektov. Ko si prizadevamo za spreobrnenje, ni hitrih “rezultatov”. Bog vstopa v kotičke našega srca in “noro” želi našo rast, odrešenje. Z velikim zaupanjem stopimo na pot odpuščanja.
142. srečanje je bilo 11.3.2021. Naslov kateheze: Bistveno. Dejanja dobijo pomen, ko jih razložimo, ko jih povežemo s predhodnimi dogodki in doživljanjem ob njih. Spoved ni prostor in čas za celostno povezavo. Duhovni pogovor je bolj primeren za iskanje vzrokov in namenov naših dejanj, kar dopolnjuje spoved. Pri spovedi smo osredotočeni na bistveno. Spovedanec in spovednik sta globoko povezana v vero v Boga. Grehe povemo zato, ker nam je jasno naše, človeško dostojanstvo
143.srečanje je bilo 12.3.2021. Naslov kateheze: Veličastvo. Božje veličastvo je glavni razlog, zakaj gremo k spovedi. Kristjani verujemo, da se življenje dogaja v trikotniku Bog – bližnji – jaz. Pri spovedi se vračamo k izvoru. Gospod slavim te in ti si tisti, ki lahko popraviš zgodovino mojega življenja. Priznavam, da je tvoje veličastvo močnejše od moje temé.
144. srečanje je bilo 13.3. 2021. Naslov kateheze: Ograja. Ko storim greh nastane v meni pregrada med Bogom in menoj ter med mano in bližnjim. Poleg posledic slabega dejanja, se pokvari moj pogled na greh. Izmaličim spoznanje resnice. Boga prosimo za spoznavanje resnice, da ne bo naše spoznanje okrnjeno.
145. srečanje je bilo 14.3. 2021. Naslov kateheze: Krvave roke. V judovskem izročilu (Iz 59,3) so krvave roke in lažnive ustnice znamenje storjenega greha. Tak greh prizadene telo in duha in je “nalezljiv”. Ko premišljujem o svojih grehih je ta “dvojček” izhodišče spraševanja vesti, ki me vodi k spoznavanju božjega usmiljenja.
146. srečanje je bilo 15.3. 2021. Naslov kateheze: Kloniranje. Zlo se podvaja, ker se nanj navadimo in kar pristajamo nanj. Včasih, ga niti ne opazimo več. Tako “udomačeno” zlo zahteva človeško in versko zrelost, da ga prepoznamo. Odzvati se moramo klicu vesti in ravnati, kar je prav. Spoved pripomore, da se varujemo drže, da postane slabo nekaj običajnega.
147. srečanje je bilo 16.3. 2021. Naslov kateheze: Bruhanje. Iz citata sv. Frančiška, ko človek naredi, kar si je zamislil, se ne ozira na Boga in na bližnjega in se vrne k izbljuvku lastne nezadostnosti. Pri spraševanju vesti se vprašajmo o namenih in sadovih naših dejanj. Ali smo naredili, kar je v naši moči, da smo dovolj rodovitni pri prepoznavanju Resnice?
148. srečanje je bilo 17.3. 2021. Naslov kateheze: Nasilje. V ciklu o spovedi smo posvetili pozornost nasilju, ki je skrito v nas. Govorili smo o grehu opustitve, kot ga srečamo v Iz 59,6, ko revežu zapremo roko. Pri spraševanju vesti sem pozoren, kaj drugemu nisem naredil, kdaj sem naredil kamnit obraz, ko je moj bližnji potreboval mojo pomoč. V isto skupino spada odgovor na vprašanje, kaj sem položil v občestvo in s tem dopustil, da me Bog vodi na svoje mesto.
149. srečanje je bilo 18.3. 2021. Naslov kateheze: Mudi se. Kompromis z zlom nas vodi v brezbrižnost in ponovitev zla, drvimo v hudobijo. Podre se nam struktura dobrega. Sami ne zmoremo rešiti se iz vrtinca zla. Skozi spoved lahko stopimo korak k utemeljenemu miru. Potrebujemo Boga, da zatremo zlo v sebi in postopoma rastemo.
150. kateheza je bila 19. 3. 2021. Naslov kateheze je bil: V pesku.
151. srečanje je bilo 20.3.2021. Naslov kateheze: Ven iz tega. V starezaveznih besedilih pojem pravičnosti zajema kar človek dela, čuti, je osrednji pojem v verovanju v Boga. Današnja pravičnost je razumljena kot enaka delitev med ljudmi, ki se prelevi v proporcionalni delež posameznika (kolikor kdo potrebuje) in nazadnje zmaga močnejši. Globlji razmislek o pravičnosti odkriva, kako se skozi pravičnost dotikamo sveta v celoti. Pravičnost se uresničuje kot božji dar. Pri spovedi zavestno iščimo rast v veri v Boga. Naslonimo se na izkušnjo dobrega na poti v jutrišnji dan.
152. srečanje je bilo 21.3.2021. Naslov kateheze: Tipamo. Hotenje razumevanja sveta sodobnega človeka ne najde rešitve. Človek hrepeni po spoznanju, kaj se dogaja v njem in v svetu, ki ga obdaja. Spoved je priložnost, ko se odpovemo beganju, poenostavimo življenje. Sprejmemo sebe tukaj in sedaj. Z božjo pomočjo se naše želje srečajo z božjimi darovi.
153. srečanje je bilo 22.3.2021. Naslov kateheze: Komunikacija. Nevarnost sodobnega človeka je nasedanju obliki, kako je informacija podana in s tem stopi vsebina informacije v ozadje. Neposredna beseda je preprosta in odraža kakovost človeka, ki jo izreče. Pri spraševanju vesti se vprašajmo, ali znamo s pristno besedo izraziti spoštovanje in graditi odnose s svojim bližnjim. Ali zmoremo z božjo pomočjo rasti na poti v jutrišnji dan?
154. srečanje je bilo 23.3.2021. Naslov kateheze: Zid (Iz 59,12). Pomemben evangelski blagor je ponižnost, ki se odraža v spoštovanju do prehojene poti predhodnikov. Ponižnost do duhovnega sveta odseva v dve smeri: spoznanje, da se je med menoj in Bogom vzpostavil zid zaradi mojega greha ali pa se vzpostavi dialog z Bogom. V spovedi se okrepi bivanjska izkušnja v kateri lahko napredujem v iskanju čistega božjega obličja.
155. srečanje je bilo 24.3.2021. Naslov kateheze: Laž (Iz 59,13). Zavestno izrečene besede, ki so drugače kot je resnica in porajajo druge grehe. Laž izhaja iz upora proti Bogu. V boju proti laži si moraš izreči resnico sam sebi, da se odpraviš na pot k soglasju z Bogom. Spoved daje možnost, da sem lahko resničen in napredujem na poti proti Bogu.
156. srečanje je bilo 25.3.2021. Naslov kateheze: Ob strani(Iz 59,14). Iz teologije Izaija smo izluščili bivanjsko izkušnjo človeka, ki stremi v višave in ga pripelje do babilonskega stolpa z vprašanjem, kašen smisel ima ta notranji nemir, saj ob tem spoznava da mu resnica polzi iz rok? Odgovor na to najdemo v ponižnosti do Resnice in ponižnosti pred Bogom, ki sta si sorodni. Spoved nas usmerja, da nehamo barantati z Bogom, ko bi radi postali kot On. Spoznanje, da se je Bog učlovečil – postal človek, odstira veliko skrivnost življenja.
157. srečanje je bilo 26.3.2021. Naslov kateheze: Narobe svet (Iz 59,15). Resnica je temelj dojemanja življenja. Zanikanje resnice sprevrže njeno dojemanje na glavo. Resnica ni statična, saj se pogled nanjo spreminja z življenskimi izkušnjami. S tem tudi mi rastemo v njenem doživljanju. Merilo prave resnice je, če je “podpisana” z ljubeznijo. Pogosto doživimo nasprotovanje, če resnico izrazimo z jasno in pogumno besedo. Sv. Duh nas podpre na poti iskanja in spoznavanja resnice. Spoved je priložnost, da delovanje na tej poti utemeljimo v sv. Duhu.
158. srečanje je bilo 27.3.2021. Naslov kateheze: Bog sam (Iz 59,15,16) Božja jeza nad grešnim ljudstvom in nad njegovimi sprevrženimi pastirij privede do tega, da bo sam skrbel za svoje ovce (Ezk). Jezusu so očitali, da se druži s cestninarji, grešniki, prešutniki… . Mar ni to odraz izkazovanja božjega usmiljenja? Tudi mi smo deležni tega usmiljenja, ko postanemo ubogi v duhu. Sami ne moremo spremeniti svoje dojemljivosti božjega usmiljenja. Iskrena spoved je prošnja Bogu, da smo odprti za oznanjeno blagovest.
159. srečanje je bilo 28.3.2021. Naslov kateheze: Poslednji čas (Iz 59,17). Kristus nam je pokazal prehod iz strogosti iskanja krivde v svobodo sprejemanja trpljenja. Premišljevanje v globino “oklepa” pravičnosti in “čelade” odrešenja, ki si jo Bog nadene, prelevi spoved v aktiven dogodek, ko stopamo v sodelovanje z Bogom.
160. srečanje je bilo 29.3.2021. Naslov kateheze: Daj, dam (Iz 59,18). Braniti se moramo pred vdorom tržne miselnosti v duhovnosti. Pri spovedi prinašamo pred Boga naša slaba dejanja in željo, da postanemo “pridni”. Bog naj opravi svojo dolžnost in naj nam poplača za naše dobre namere. Pri spovedi moramo skočiti iz te daj-dam logike, saj Bog nas ne sprejema kot zbirko grehov. V svoji velikodušnosti do slehernega človeka, se nam podarja skozi ljubezen, ki odstira razumevanje božjega pristopa do človeškega srca. Skozi spoved iščimo zavedanje, kako živimo božjo zastonjskost.
161. srečanje je bilo 30.3.2021. Naslov kateheze: Hudournik (Iz 59,19). Razlog za nelagodje in strah pred spovedjo izvira iz njenega nasprotja običajnim resnicam, ki se ne poglabljajo v smisel življenja. Po obliki in vsebini se spoved ločuje od običajnih navad sodobnega človeka. Odmakniti se moramo od razumevanja spovedi kot množico pravil, določil… . V spovedi si odpremo pot k Bogu s predanostjo, z zavestjo o globoki milosti, ki nam je podarjena in s katero Bog predre tudi najtrše dele našega srca in zaupamo v njegovo usmiljenje.
162. srečanje je bilo 31.3.2021. Naslov kateheze: Srečanje (Iz 59,20). Kaj pričakujem od spovedi? Notranji mir? Izaija obljublja srečanje z živim Bogom! Ta korak v razumevanju spovedi potrjuje, da le ta ni brisanje brisanje podatkov o meni ali celo brisanje moje preteklosti. Bog me v spovedi sprejema v miroljubnosti, z ljubeznijo in v resnici tak kot sem, tudi z mojo preteklostjo.
163. srečanje je bilo 1.4. 2021 (Veliki četrtek). Naslov kateheze: Pogum (Iz 59,20). Pogum, Gospod je resnično z nami. Kristusov mir nas objema sredi njegovega smrtnega boja pri zadnji večerji na Veliki četrtek. Umivanje nog in evharistija sta znamenji božje ljubezni. Njima ob bok je postavljena tudi spoved. Ko to sprejmemo, nam je podarjeno hrepenenje po božjem miru in ljubezni.
164. srečanje je bilo 2. 4. 2021 (Veliki petek). Naslov kateheze: Koga iščete? Vprašanje, ki ga jezus zastavi janezovim učencem in njegovim morilcem. Prijatelji dobijo odgovor, njegovi preganjavci pač ne in popadajo po tleh (Jn). Na dan svoje smrti, v veliki tihoti nam Jezus ponuja dialog, nas nagovori in si želi naših odgovorov. Kliče nas.
165. srečanje je bilo 3.4.2021 (Velika sobota). Nalov kateheze: V njegovih rokah. Berila današnjega bogoslužja odstirajo pogled na velikanske premike v duhovnosti starozaveznega judovskega božjega ljudstva in celotni človeški zgodovini. Brez, da bi vedeli o Jezusu so z gotovostjo zaupali božji bližini in spoznali, da so v božjih rokah. Nadgradnja teh besedil so novozavezni zapisi o dogodkih Gospodove smrti in njegovega vstajenja, ki se nadaljuje v naš čas, saj smo mi sami dokaz, da je Jezus vstal od mrtvih. Po krstu smo oblečeni v božjo bližino in smo deležni neskončne milosti.
166. srečanje je bilo 4. 4. 2021 (Velika noč). Naslov kateheze: Apostolska dela. Kristusovo velikonočno vstajenje od mrtvih je moralo biti veliko presenečenje za njegove učence. Od Velikega četrtka do Jezusove smrti v soboto so se dogodki zavrteli z naglico v kateri se jim je podrla podoba Učitelja, ki so mu sledili in do tedaj niti niso slutili hitrega konca. Nedeljsko Gospodovo vstajenje pa je bilo zanje presenečenje. Skupina učencev ni razpadla. V vstajenju so našli motiv za globoko premišljevanje in podoživljanje prehojene poti z Jezusom. Začutili so, da so del vstajenjskega procesa, in so šli naprej. Njihov odgovor na presenečenje je zapisan v Apostolskih delih.
167. srečanje je bilo 5.4. 2021. Naslov kateheze: Babica. Stari grki so pri učenju že uporabljali tudi “babiško” metodo. Učitelj je postavljal vprašanja o tem, kar so učenci vedeli in so s tem obujali iz spomina svoje vedenje. Tako metodo uporabi Jezus pri učencih na poti v Emavs. Ko jima je razlagal pisma, jima je gorelo srce. Prepoznala sta ga po lomljenju kruha – milostni trenutek. Podoben proces doživljamo pri branju Sv. Pisma, ko nam Bog potrpežljivo odkriva resnico naše vere.
168. srečanje je bilo 6.4. 2021. Naslov kateheze: Enovitost. Pri poglabljanju v besedila Nove zaveze se moramo vedno znova vračati na zapise Stare Zaveze. Pri takem branju spoznamo enovitost Sv. Pisma in doživivimo dolgotrajen proces rasti, da se dokopljemo do sedanjih darov božje milosti. Ko dopustimo, da nam Stara Zaveza spregovori, najdemo odgovore na mnoga vprašanja, ki se nam porajajo, v Novi Zavezi.
169. srečanje je bilo 7.4. 2021. Naslov kateheze: Ravnovesje. Kriterij za odločanje v kristjanovem življenju so: njegova vest, krščansko izročilo, ki izhaja iz življenja Cerkve, Sv. Pismo kot božje razodetje in nauki cerkvenega učiteljstva, ki temelijo na Sv. Pismu. Z branjem Sv. Pisma poglabljamo svojo vero. Pridobimo “naravnane instrumente” za prihajajoče trenutke življenja, v katerih se bomo morali odločati.
170. srečanje je bilo 8.4. 2021. Naslov kateheze: Job. Katekizemski pojem “poslušnost vere” smo odstirali skozi dejanja, dialoge z Bogom in držo sv. pisemske osebnosti Joba. Job je preko iskanja prišel do kreposti poslušnosti v veri. Globoka želja po resnici nas naredi sodelavce Boga, ko smo poslušni resnici, ki se nam razodeva. Bog si želi, da smo pred njim suvereni, da bi našel tisto zaradi česar nas je ustvaril. To dosežemo v poslušnosti v veri; v dialogu z Bogom.
171. srečanje je bilo 9.4. 2021. Naslov kateheze: Fiat. Iz nauka o Abrahamu in Marije smo iskali globoka znamenja vere in njene sadove. Pri zbranem branju o njunih življenjih odkrijemo osebno zgodbo čutečega človeka. V pripadnosti Cerkvi ustvarjamo primerno okolje za čuteče ljudi in odpiramo nove razsežnosti vere.
172. srečanje je bilo 10.4.2021. Naslov kateheze: Verovati. Neprestano spreminjanje, iskanje, rast v odnosu do Boga so osnovne značilnosti vere. Vera prinaša pripadnost, pritrjevanje Bogu, saj nosi v sebi pečat živega Boga. Kristjan v svoji veri se izroča Bogu, kot odgovor na njegovo neskončno ljubezen.
173. srečanje je bilo 11.4.2021. Naslov kateheze: Zastonj svoboda. Vera v Boga je zastonjska, svobodna, omogoča doživljanje prihodnosti. Mnogi, ujeti v mrežo pravil, se vere izogibajo. Ne zmorejo prejemati daru brez povračila. Edino povračilo za zastonjski dar vere, ki ga Bog pričakuje od nas, je da jo sprejmemo.
174. srečanje je bilo 12.4.2021. Naslov kateheze: Povezovalec. V iskanju smisla življenja, polnosti tega kar živi človek, si ustvarja stališča do sveta. Pri tem ubira različne poti. Pot vere, poti znanosti, poti umetnosti niso nezdružljive. Vse to so duhovne poti, ki iščejo zakonitosti sveta, ki ga je Bog ustvaril. Vse te poti se združijo v Bogu. Vse prepoznavajo božjo prisotnost, ki smo jo dolžni izpričati, ker določajo naše mesto v božjem načrtu.
175 srečanje je bilo 13.4.2021. Naslov kateheze: Leseno železo. Temelj vere je odražanje Boga. Ali je ta odraz v posamezniku ali v skupnosti ali v obeh oblikah? Odgovor je marsikdaj zamegljen zaradi negativnih vplivov individualizma ali celo kolektivizma. Osebno vero izražamo z odgovornostjo do svojega vložka. Jezusov dar je blagoslovljena, pristna krščanska skupnost, v kateri vsak član začuti živega Boga.
176. srečanje je bilo 14.4.2021. Naslov kateheze: Birokracija. Osebna molitev s svojimi, prostimi besedami je gotovo izraz globoke vere v Boga in jo je vredno vaditi. V molitvi v skupnosti si pomagamo z molitvenimi obrazci. Ti so nastali v življenju verujočih pred nami. Pripadajo izročilu in odsevajo, da nismo sami na poti vere. V njih se odraža bogastvo naše vere, katere del smo.
177. srečanje je bilo 15.4.2021. Naslov kateheze: Vesoljnost. Kristusova obljuba: “Jaz bom z vami do konca sveta” in naročilo: “Pojdite in oznanjate do skrajnih meja sveta” so temelj vesoljnosti naše vere. V vsakem trenutku in po celem svetu so ljudje, ki živijo vero v enaki meri in moči kot mi. V srcu se srečamo z ljudmi, ki verujejo v istega Boga.
178. srečanje je bilo 16.4.2021. Naslov kateheze: “Vbesedoverujemo”. Izziv je vero ubesediti, spregovoriti o njej, jo izraziti, razložiti drugim. Zgodnje krščanstvo, ki je nastalo v judovskem okolju je gojilo zgodbe, ki so sicer obstajale v starozaveznih besedilih. Jezus pa jim dodal nov pomen. V stiku z drugimi kulturami staro grško rimskega sveta je bilo za oznanjevanje vere potrebno uporabljati tudi druge načine razglašanja svoje vere. Tako je nastala Veroizpoved. Pri današnji mašni liturgiji sicer poznamo različne načine kot so: dialog (duhovnik verniki; gospod z vami, in tvojim Duhom), zgodbe (evangelij…), neposredno izražanje vere (Veroizpoved). Tak način razglašanja vere pa zahteva mojo aktivnost, razmislek o vsebini obrazca in dajanje odgovora, ki ga Bog želi.
179. srečanje je bilo 17.4.2021. Naslov kateheze: Uporaba vere. Izraz vere iz različnih zornih kotov je pripeljalo do veroizpovedi z dialogom (Verujete…? Verujem…; Se Odpoveste …? Se odpovem…). Prvotno je bila namenjena katehumenom. Različne oblike veroizpovedi naj bi budile vero v nas, nas aktivirala, pritrjevala vero v trenutku, ko jo izpovemo, zedinila kristjane z besedo, da bi vero tudi živeli.
180. srečanje je bilo 18.4.2021. Naslov kateheze: Herezije. V verizpovedih odsevajo odgovori krščanske skupnosti na herezije, krive nauke, ki jih je Cerkev premagovala na svoji poti. Primer: “Verujem v Boga očeta, vsemogočnega …”, je odgovor na strogrški miselni svet, ki je polemiziral o vsemogočnosti Boga. “… in Jezusa Kristusa, … rojen iz Marije Device…” je odgovor nauku, ki je rojstvo Jezusa zavračal, saj je rojstvo povezano s trpljenjem in trpljenje z grehom. Temeljni namen veroizpovedi pa je osebna pritrditev veri, zaradi katere zdržimo v življenjskih preizkušnjah in se veselimo, ker nas naredi drugačne ljudi, odprte za Boga.
181. srečanje je bilo 19.4.2021. Naslov kateheze: Bog. Uvodni stavek Veroizpovedi je: Verujem v Boga. S to izjavo se postavi vprašanje: Kdo je Bog zame? Povabljeni smo, da vstopimo v njegovo skrivnost. Poslal nam je Jezusa, svojega Sina, da bi o tem govoril. Ko rečemo : “Verujem v Boga” se sproži plaz temeljnih resnic o Bogu. Da se nam je razodel, da je dober, usmiljen, da zloba ni boljša od dobrote, da krivičnost je manj kot pravičnost. Nenazadnje, da sem zaznamovan, da sem nekdo za Boga.
182. srečanje je bilo 20.4.2021. Naslov kateheze: Enka. Mnogoboštvo je prisotno v človeški zgodovini. To je pravzaprav politični problem. Domislili so si bogove po potrebi in ni bil problem pri stotih bogovih ustoličiti še stoprvega (vladarja). Posebne vrste sodobnega nasprotja monoteizmu je ateizem, ki povzdiguje človeka nad Boga s tem, da ga presliši. Kristjani verujemo v enega Boga, ki ga sicer ne moremo razumeti do konca njegovega bistva, lahko pa pristopimo k Njemu s praznovnjem pri maši, v odkrivanju Njegove Besede, v molitvi. Vsa ta dejanja nas približujejo Bogu. Povabljeni smo, da v osebni molitvi motrimo, kaj mi pomeni enost Boga.
183. srečanje je bilo 21.4.2021. Naslov kateheze: Božje ime. V naših katehezah že dalj časa ubiramo pot Veroizpovedi. Jezus je ob zgodbi o ženi in sedmih bratih Saducejem dejal, da nimajo pojma kaj je božje in kaj je zemeljsko razmišljanje kljub temu, da so poznali starozavezni zapis o dialogu Mojzesa z živim Bogom pred gorečim grmom. Bog je živ tudi za nas. Premagal je smrt. Deluje v našem življenju. Ga poimenujemo. Stopimo tudi mi v dialog z Njim.
184. srečanje je bilo 22.4.2021. Naslov kateheze: Polnost. Kdo bolj biva (obstaja), Bog ali mi? Značilno za nekatera vzhodnjaška verstva je, da človek lahko največ doseže, če se v Boga potopi, da se zgubi v njem, da preneha obstajati. V kristjani iščemo odnos z Bogom, ki nas ne utesnjuje temveč osvobaja, da smo to kar smo. Bolj ko ljubimo Boga, bolj smo deležni (čutimo) njegovih darov. V molitvi za bližnjega, ga izročamo v božje roke in nas tak odnos do bližnjega ne veže.
185. srečanje je bilo 23.4.2021. Naslov kateheze: Zadosti. V svetopisemskih besedilih srečamo različna imena za Boga. Sem, ki sem, Stvarnik, Usmiljeni, Dobri …. Preko imen nas navdihuje in se razodeva. Z različnim imenovanjem stopimo v dialog z živim Bogom, saj je v njegovem načrtu, da se nam daje spoznati. Kljub temu da nekoga, ki imamo radi, ne spoznamo do konca, se veselimo njegove bližine.
186. srečanje je bilo 24.4.2021 (mobilno). Naslov kateheze: Resnica. Misel papeža Benedikta XVI: “Resnica je živa oseba”. Z Bogom, ki se je z nami zavezal do konca sveta, živimo v zaupanju, v njegovi bližini. Le v osebni bližini govorimo resnico. Ko v Bogu najdemo resnico, postanemo pogumni. S tem iščemo globljo resnico. Pridemo v stik z življenjem. Rojeva se resnica.
187.srečanje je bilo 25.4.2021. Naslov kateheze: Ljubezen. Razmišljanje o ljubezni naslonjeni na okrožnico papeža Benedikta XVI. V človeškem besednjaku poznamo več vrst ljubezni: dobrodelno, erotično, tako ki ne gleda nase, samoljubje, ljubezen, ki je nastala v preikušnji in v njej iščemo pot, kako naprej… Na kakšen način je Bog Ljubezen? To je ustvarialna ljubezen skozi katero iščemo Boga. Po njej izpričujemo našo vero in jo začutijo tudi drugi, ki jih srečujemo na naši poti.
188. srečanje je bilo 26.4.2021. Naslov kateheze: Hvala. Boga sprejmemo, ko smo v veri vanj zaznamovani z globoko zastonjskostjo, ki nam je podarjena. Božji dar doživljamo kot njegovo bližino. Približevanje Bogu prejemamo kot dar njegove ljubezni. Odraz te ljubezni je ravno učlovečenje Boga, saj je v resnici z nami.
189. srečanje je bilo 27.4.2021. Naslov kateheze: Srce vere. Pomen naše kateheze je, da v nas budi kar že je. Cilj je, da postane bogoslužje zmeraj bolj živo. Da besede dobijo pomen, ki ga zavestno doživljamo. Srce naše vere ni misel, niso čarobne besede. Je oseba, ki nas spodbuja k spreobrnenju, da začnemo na novo in nas v življenju spremlja sleherni trenutek.
190. srečanje je bilo 28.4.2021. Naslov kateheze: Sledi. V primerjavi z darovi, ki nam jih Bog dal, je naš razum zelo grobo orodje za spoznavanje božje skrivnosti. Kljub temu, z uporabo našega razuma, lahko zaznamo božje bistvo z iskanjem skrivnosti stvarstva. Prav posebna priložnost spoznavanja Boga je v dialogu z Njim v bogoslužju, v odmaknjenem, posebnem prostoru, v svetišču.
191. srečanje je bilo 29.4.2021. Naslov kateheze: Odnos. Jezus nam je razodel o Bogu, kot o nekom s katerim ima odnos, o Očetu. Tudi naša vera izhaja iz odnosa do Boga in bližnjega. Skozi vero dozorevajo odnosi, ki nas vzgajajo v resnici. Tudi naše občestvo raste v odnosu do resnice.
192. srečanje je bilo 30.4.2021. Naslov kateheze: Duh življenja. V veroizpovedi izpovedujemo vero v Svetega Duha, ki nas spremlja in oživlja; daje življenje. V Cerkvi smo zbrani v Svetem duhu podobno, kot so bili kristusovi učenci pred dvatisoč leti zbrani ob Jezusu. Bog nam podarja svojo bližino po Svetem Duhu.
193. srečanje je bilo 1.5.2021. Naslov kateheze: V odnosu. Vera odpira različne poglede na Boga. Vidimo ga kot Ljubezen, Dobroto… . Gotovo pa stopamo v odnos z Njim. Ta odnos se dogaja tukaj in sedaj in odpira nove poti naše vere.
194. srečanje je bilo 2.5.2021. Naslov kateheze: Ljubezen ljubezni. Bog nas obiskuje v življenju. Ko se poglabljam v Boga, dam prostor Bogu. Molitev je trenutek življenja, ko se z Bogom pogovarjam, je trenutek, ko me nagovarja.
195. srečanje je bilo 3.5.2021. Naslov kateheze: Vsemogočni. Sinonima za vsemogočnost sta dobrota in svetost. Običajno pripisujemo svetost oddaljenemu Bogu ali celo “klerikaliziranemu svetniku”. Vendar svetost in dobroto najdemo tudi v trenutkih življenja svojih bližnjih. Svetost deli Bog vsakemu izmed nas. Spoznamo jo po dejanjih, ko se odločamo za dobro, ko se približujemo Bogu s pogumom v srcu. Povabljeni smo, da jo iščemo v sebi.
196. srečanje je bilo 4.5.2021. Naslov kateheze: Stvarnik. Razmišljamje po sledi papeža Frančiška. Če je Bog stvarnik vsega, sem tudi jaz povezan in odgovoren za stvarstvo. Karkoli je bilo ustvarjeno, nam je bilo podarjeno. Lahko izbiramo, da nam je stvarstvo dragoceno, da vsaka stvar nosi odtis Boga, ali pa s kulturo odmetavanja zavračamo, kar kaj lahko privede do zavračanja življenja.
197. srečanje je bilo 5. 5. 2021. Naslov kateheze je bil Duša. Prebrali smo odlomek iz pisma Diognetu. “Kar je duša za telo, to so kristjani za svet.”
198. srečanje je bilo 6.5.2021. Naslov kateheze: Drugi. Bistvo stvarstva je dialog Boga s človekom, v katerem Bog ustvari sogovornika, sodelavca. Kakšen je moj dialog z Bogom? Ali se v njem odseva bistvo stvarstva? Ali je v njem odsev Novega Jeruzalema po slovesu od zemeljskega življenja?
199. srečanje je bilo 7. 5. 2021. Naslov kateheze je bil: Iz nič. Znanstvena resnica o stvarjenju sveta v bistvu ne spremeni našega življenja. Lahko pa si razlagamo stvarjanje iz nič tudi kot osebno priložnost. Če je Bog nekoč res svetu dal “čisti začetek” ga daje tudi meni, danes. To dobro začutim pri spovedi, ko mi Bog da milost novega začetka.
200. srečanje je bilo 8.5.2021. Naslov kateheze: Sion. V božji previdnosti zaznavam, da me Bog vidi v moji celovitosti in me navdaja z upanjem, da napredujem. Božja modrost me dopolnjuje v moji majhnosti, to je skromnosti, Bog me nagrajuje bolj kot pričakujem.
201. srečanje je bilo 9.5.2021. Naslov kateheze: Vzporedno. Božje delovanje je očitno. Že to, da zmorem spoznavati njegovo delovanje v vsem, kar me obdaja, potrjuje to presenetljivo trditev. Njegovo ljubeče delovanje se me dotika ob ljubezni bližnjih, katehetov, staršev, v trplenju…. Prosimo, da bi v tem spoznanju, bili velikodušni po zakonu darovanja.
202. srečanje je bilo 10.5.2021. Naslov kateheze: Neizbežno. Od kod zlo? Zakaj Bog dopusti zlo? Zakaj se soočamo s trpljenjem nedolžnih? Odgovor na ta vprašanja, iščimo v novem vprašanju. Zakaj se branimo brati Boga v zlu? Ob zlu na svetu moramo umolkniti v globokem premišljevanju o Bogu, ki nam podarja ključ do Njega.
203. srečanje je bilo 11.5.2021. Naslov kateheze: Naivnež. Nadaljevali smo z vprašanjem: Zakaj Bog dopušča zlo. Skozi priliko O vinogradniku in viničarjih (Mr 12,1-12), kjer gospodar verjame in do konca upa, da je v človeku še kaj človeškega in božjega. Da lahko človek stopi od zla korak naprej v Ljubezen. Ne glede, da se svet utaplja v zlu je prostor za Boga v nas.
204. srečanje je bilo 12.5.2021. Naslov kateheze: Nevidna zgodba. Kaj je Bog ustvaril? Vidno, snovno stvarstvo, človeka, ki ima sposobnost imeti odnos do stvarstva, odnos do drugih ljudi in odnos do Boga. Bog me je ustvaril takega kot sem in to je veliko več kot to, kar bom v življenju dojel. Bog me kliče v odnos z njim. Ob tem se lahko veselim v polnosti nad njegovim stvarstom.
205. srečanje je bilo 13. 5. 2021. Naslov kateheze je bil: Sreča. Kdo so angeli? Imamo mnogo predstal o tem, kdo so angeli. Navadno so to otroške predstave. Toda angeli so v resnici ideal Božjega služabnika. Ljudje smo poklicani, da bomo resnični sodelavci Boga. To je velika sreča za nas.
206. srečanje je bilo 14. 5. 2021. Naslov kateheze je bil: Vojska. Vprašali smo se, kakšno je mesto angelov v življenju Cerkve? Angeli varujejo člane Cerkve, Cerkev pa se pridružuje njihovi molitvi. Lepo je, ko začutimo, da s svojo molitvijo nekaj spremenimo. To je mogoče, saj je molitev naše nenasilno orožje.
207. srečanje je bilo 15.5.2021. Naslov kateheze: Dotakljivo. Posledice jožefinskih reform (1781), s katerimi so ukinili “nekoristne, nepotrebne” ustanove še danes čutimo v miselnosti evropskega duha. Izrazito se je pojavilo nasprotje med materialnim in duhovnim svetom. In vendar je oboje del božjega stvarstva in kot tako ji tudi sam pripadam in mi je bilo podarjeno iz božje ljubezni. Preko tako celovitega stvarstva lahko vstopam v dialog z Bogom saj biva Bog v njem.
208. srečanje je bilo 16.5.2021. Naslov kateheze: Previlegij. Evropska zgodovina srednjega veka postavlja Boga kot središče vsega, kar smo, kar se zavedamo in kar obstoja. Na tej poti so postavili to kulturo na glavo. Človek je postal središče vsega, ki se je izrodilo v izgovor, da lahko človek dela kar hoče. Sodobni kristjan se sprašuje ali hoče gospodovati stvarstvu, ali hoče ljubiti in biti ljubljen? Lepota življenja je dar Boga in hočem ostati v dialogu z Bogom. Ali v svojem vsakdanu zaznavam božjo ljubezen?
209 srečanje je bilo 17.5.2021. Naslov kateheze: Moje mesto. S spoštovanjem sebe, bližnjih in celotnega stvarstva najbolje izkažemo spoštovanje do Boga. Da najdemo najboljšo pot skozi življenj je tudi volja nebeškega Očeta. Ta pot nas vodi skozi odnose med nami in celotnim stvarstvom, narekuje varovanje zdravja, narave, ljudi… , kar lahko izrazimo kot nravni odnos. Danes Cerkev zagovarja znanost, ki sicer ne more dati popolnih rešitev. Skozi tak pogled najdemo svoje mesto v božjem stvarstvu.
210. srečanje je bilo 18.5.2021. Naslov kateheze: Tvoji. Odrešenje posameznika se dogaja v vsakdanjh korakih življenja tukaj in zdaj. Majhni premiki v našem srcu nas peljejo k vztrajanju v polnost življenja in na poti odrešenja, v kateri nas vodi Jezus Kristus.
211. srečanje je bilo 19.5.2021. Naslov kateheze: Brez zveze. Bog je ustvaril človeka, da dela dobro in se trudi za odličnost v odnosu do Boga, do drugih. Življenja se veselimo in ni razloga, da nam kdo odvzame človeško dostojanstvo. Prosimo Boga, da nam podari zagon da bomo spoštovali bližnje.
212. srečanje je bilo 20.5.2021. Naslov kateheze je bil: Učlovečen. Kaj lahko človek naredi, da bi naredil prav: Lahko se učloveči: lahko postane zares človek, človeški do drugega. Človek je res podoba Boga!
213. Srečanje je bilo 21. 5. 2021. Naslov srečanje je bila lepota. Ko živimo z Bogom se pogled na svet spremenil. Posebno, če naredimo kaj, kar nam pomaga, da “spregledamo”. Ko prejmemo oznanilo in zaživimo s kakšno skupnostjo, ki res zaživi v Bogu začutimo, kako lep je svet. Lep pa je zato, ker izhaja iz njega, ki je lepota sama.
214. srečanje je bilo 22.5.2021. Naslov kateheze: Jaz sem. Smo ustvarjeni kot most med zemljo in nebesi. Bog nas je ustvaril kot celoto telesa in duha. Poudarek duhovnega dela in zanemarjenje telesnosti je bila v preteklosti stranpot tega kar je Bog ustvaril. S svojim vstajenjem je Jezus ponesel tudi svoje telo k Očetu. Pri obhajanju zakramentov so prisotna vidna znamenja tega sveta. Mi pa smo poklicani, da tem vidnim znamenjem damo svojega duha za katerega se svobodno odločimo in potrdimo, da Sv. Duh moli v nas.
215. srečanje je bilo 23.5.2021. (Binkošti). Naslov kateheze: Neumrljiv. Naš ateizem (oddaljenost od Boga ) je umetna človeška tvorba. Izraža se v naših zahtevah, ko hočemo, da Bog sledi našim zahtevam. Bog nas neprestano spremlja. V slehernem trenutku je Sveti Duh celota našega življenja, tudi ko tega ne razumemo.
216. srečanje je bilo 24.5.2021. Naslov kateheze: Dva. Ko je Bog ustvaril moža in ženo, je imel v svojem načrtu, kako dati človeku polnost življenja, ki ponuja celostno resnico. V bolečini dvojnosti, razdelitve, nasprotja ima človek priložnost, da presega samega sebe in najde dopolnjevanje, ki je zapisano v človeški naravi od njenega stvarjenja. V spoštovanju te različnosti imamo možnost dopolnjevanje v zreli ljubezni.
Povabimo še druge, morda jim pomagajmo, kako se tehnično priključijo.
Ostanimo zdravi!
8, 9, B 