Covidkateheza

Dragi obiskovalci te spletne strani (napovedi in poročila večerov spodaj).

Vsem so nam poznane razmere v katerih smo se znašli. Nikogar izmed nas te razmere ne veselijo. Toda kljub temu se nam ni potrebno ničesar bati. To mirovanje je nam, kristjanom lastno: pomaga nam, da se osredotočamo na bistveno.

Vsaj nekaj večerov se lahko sreamo pri poglabljanju naše vere. To bomo storili na tri načine. 1. Branje Svetega pisma; 2. kateheza; 3. molitev.

Vse skupaj ne bo trajalo dosti več kot 5 minut. Damo pa si lahko spodbudo za dobro.

Dostopni podatki: Upam, da boste lahko dostopali do aplikacije google meet. Koda srečanja je: meet.google.com/opk-osth-wvd . Google je naša osnovna pot. Na vsak način poskušajte z googlom.

Če nimate aplikacije google meet pa bi se vsseno včasih pridružili se lahko pridružite tukaj: https://meet.jit.si/covidkateheza Ker je ta soba povsem odprta bom sprejel samo tiste, ki se boste prijavili pravočasno (do 21. ure) in boste prijavjeni z imenom in priimkom tistega, ki se je prijavil. Ta prikaz tudi ne bo imel vseh funkcionalnosti.

Poskušajmo se povezati ob 21. uri; začnemo ob 21.05. Prvih 5 minut je za pozdrave in odpravljanje težav, potem pa začnemo.

Vesel bom, če se boste lahko odzvali!

Pa še to:

Morda bo kdo potreboval tehnično pomoč. Če kakšno srečanje izpustite, nič hudega. Lahko kasneje pošljete vprašanje na ofm.gorica@gmail.com pa bomo pomagali, lahko pa računalniško vešči pomagate tistim, ki niso. Kdor nima naslova si ga lahko naredi. Traja 5 minut in je brezplačno.

1. srečanje, 21. oktobra: To je bilo poizkusno srečanje. Najprej smo se pozdravili in poiskusili, če povezava deluje. Potem smo molili desetko rožnega venca, na koncu pa molili še molitev v času pandemije, ki so jo predlagali škofje.

2. Srečanje bo 22. oktobra ob 21. Kateheza bo o zanimivosti besede AMEN. Kateheza bo trajala 5 minut. Po njej bo kratka molitev.

5 minutna kateheza I. AMEN.

Pri sveti maši besedo amen izrečemo 7x. Včasih jo izrečemo sami, včasih pa jo rečemo skupaj z drugimi. Sami jo izrečemo enkrat: ko pridemo k obhajilu; 6x pa jo izrečemo skupaj z drugimi.

Amen pomeni, tako je, resnica. Amen pomeni verujem, potrjujem, da je res, resnica. 

Če ne boste verovali, ne boste obstali.‹« (Iz 9,4) 

To je hebrejska besedna igra. Pove pa nam, da je beseda amen zares pomembna in govori o povezanosti vere in našega življenja.

Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Kor 1,20)

Amen je tudi ena zadnjih besed Svetega pisma.

3. Srečanje 23. oktobra ob 21. Zakaj je BOG en sam in to je dovolj? Potem bomo molili še desetko rožnega venca za vse, ki so bolni in vse, ki skrbijo za bolnike. Na koncu bomo molili še molitev v času epidemije. Ta dan bomo začeli že ob 21. uri. Prijavite se lahko že poar minut prej. Po koncu molitve ostanejo na liniji samo člani mladinske skupine 18+, ki imejo srečanje. Gotovo pa ne bodo hudi, če se še kdo pridruži.

Tretje srečanje je bilo pa lepo. Zbralo se nas je največ doslej. Zbrali smo se nekaj minut pred 21. uro, ob 21. uri smo začeli in ob 21.10 smo končali. Najprej je bila parminutna kateheza o tem, da je Bog eden. Ko so Izraelci začeli verovati, da je Bog samo EN so se jim drugi posmehovali. To je bilo nekorstno in slabo po njihovem menanju. Vera v enega Boga pa je ostala središče Svetega pisma in judovske vere. V to okolje je prišel Jezus in to vero v enega Boga do konca razodel.

Molili smo desetko rožnega venca za tiste, ki so osamljeni. Mnogi ljudje so izgubili tiste poti, ki so jih imeli včasih. Poskušajmo jih jutri vsaj poklicati in se z njimi pogovarjajmo. Pater je pozabil na covid molitev in blagoslov a ga kasneje vseeno podelil.

4. Srečanje je zbralo že veliko skupino. Zbrali smo se z istim namenom. Moliti. Molili smo tudi za fanta iz naše župnije, ki je bolan. Da bi se prenehale bolečine. Kateheza je govorila o številu 12. Tega srečamo tudi v vsakdanjem življenju. Velikokrat pa to številko srečamo v Svetem pismu. To število pomeni polnost, izpolnjenost, dopolnjenost, tudi avtoriteto, popolnost dobrote. Jezus je čisto posebno to uprizoril tako, da je pomnožil kruh in samo kruha, ki je ostal je bilo za 12. polnih košar. Se pravi samo ostankov je bilo ogromno. Potem smo molili desetko rožnega venca in nato še dodali molitev v času epidemije. Na koncu sem povedal kratka oznanila in podelil še blagoslov.

5. srečanje je bilo 25. oktobra. Kratka kateheza je govorila o tem, če je Jezus kdaj prižgal kakšno svečo? Ker so kristjani začeli uporabljati sveče šele v 4. stoletju Jezus ni prižgal nobene sveče. Pomebneje pa je to, kako so kristjani kot Cerkev začeli uporabljati svečo. Ker so najprej sveče uporabljali pogani pri svojem češčenju cesarja so bile sveče v Cerkvi prepovedane. Ko pa so kasneje sprejeli sveče kot Kristusa (on je luč, ki razsvetljuje vsakega človeka), pa so zato sveče postale del bogoslužja. Vsaka velika ali majhna sveča je podoba Kristusa, ki je vstal od mrtvih. Ko bomo nesli na grob sveče, se spomnimo, da so to podobe naše molitve. (Letos morda gremo kakšen drug dan – ne 1. novembra. Ne bojmo se, da nam bodo pokojni ali Bog kaj zamerili. Lahko prestavimo svoj obisk grobov zato, da se bomo izognili gneče in varovali zdravje).

6. Srečanje je bilo 26. oktoba. Govorili smo o tem: Kaj je to colecta. To je latinsko ima za glavno mašnjo prošnjo, ki jo duhovnik moli na začetku maše. Prihaja iz zamisli, da prihajamo v cerkev različni ljudje in imamo različne prošnje. Vse te prošnje so povzete v eni sami prošnji, ki se imenuje volecta, zbirna prošnja ali glavna mašna prošnja. Po tem smo molili desetko rožnega venca. Nato pa še molitev v času epidemije in prejeli blagoslov. Povabimo k molitvi še druge.

7. srečanje je bilo 27. oktobra. Govorili smo o tem, ali je Sveto pismo enaknjiga ali je več knjig. Prvi odgovor je, da je to ena knjiga, ki pa je sestavljena iz veliko knjig. Te knjige so zbrane v stari in novi zavezi. V stari zavezi je 45 knjig, v novi 27, skupaj 72. Za nas kristjane je najpomembnejše, da je to ena knjiga. Čeprav je nastajala več tistoč let je notranje skladna, ima notranje strinjanje dejstev in zgodb. V srcu Svetega pisma je Jezus. In on po svojih besedah sam največkrat naredi povezavo med stao in novo zavezo, ko v novi zavezi pokaže na lepoto knjig stare zaveze. Po tem smo molili za mir na svetu. Na koncu smo se poslovili. Nekateri so ostali na biblični skupini. Govorili smo o psalmu 23: GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.

8. srečanje je bilo 28. oktobra. Kateheza je bila o tem, ali je nedelja prvi ali zadnji dan v tednu?

9. srečanje bo 29. oktobra. Tema kateheze bo: Ali so bili farizeji hudobni ljudje? Odgovor je ne. Niso bili hudobni. Bioli so ljudje, ki so se odločili slediti Bogu po zapovedih, ki so jih našli v prvih petih knjigah Svetega pisma. Pri tem so bili zjemno natančni. Dajali so veliko miloščine, strogi so bili pri opravljanju molitve vsake nekaj let so odpustili dolžnikom vse dolgove. Toda preveč so se zanašali nase. Obnašali so se, kakor da je Bog njihov dolžnik in jim mora izpolniti želje, ker so oni bili tako natačni pri svojih nalogah. Tudi mi se danes lahko ujamemo v isto past. Naša vera je res lepa, natančna, pa tudi izredno učinkovita. Če živimo po veri lahko danes res lepo živimo, saj vsebuje Jezusov nauk veliko modrosti. Toda, če bomo mislili, da je to vse, da potrebujemo samo modrost bomo pozabili, da vedno potrebujemo Boga. Vedno moramo ostati Božji sogovorniki – tudi če bi nam v veri šlo še tako dobro in bi bili še tako uspešni.

10. srečanje je bilo 30. oktobra. Pogovarjali smo se o temi: Ali nas Bog obsoja? Na to smo dali dva odgovora: Bog komaj čaka, da bi nam pokazal, kako nas ima rad. In drugič: Bog je večji od našega srca in tudi, kadar nas naše srce obsoja nas Bog sprejema in še bolj ljubi. Objemimo to Božjo ljubezen. // Po priporočilu smo molili rožni venec za starše, ki jih je strah. Pa tudi za vse, ki strah pred bolenijo rešujejo z doslednjim izpolnjevanjem tega, kar svetujejo zdravniki. Na koncu smo prejeli blagoslov.

11. srečanje bo 31. oktobra. Tema je: 13 let karantene! Predstavili smo vietnamskega duhovnika F. X. Nguyena Van Thuana, ki je bil 13. let v zaporu, od tega 9. let v samici. Pa vendar ni postal zagrenjen in ko je bil izpuščen iz zapora ni nikogar obsojal. Vedno je bil pravo znamenje upanja. Molili smo za edinost Cerkve in v zahvalo tistim, ki so se pridružili pri obiranju samostanskih oljk danes. Seveda pa tudi za vse, ki jih tare bolezen COVID19. Zaključili smo z blagoslovom.

12. srečanje bo 1. novembra ob običejni uri. Tema kateheze bo: Kaj je to nauk Cerkve in zakaj je pomemben? Povabimo še koga, da se pridruži. Morda potrebujejo našo pomoč, da se bodo lahko povezali. Morebitne prošnje in pripombe sprejemam po elektronski pošti. Jutri je sicer 1. november. Namesto obiska groba darujmo molitev. Po spletu zvečer bomo molili za naše pokojne ravno v ta namen, da bi namesto obiska groba okrepili z njimi duhovno povezanost. Za nas je ta vera močna, saj se krepi ob daru Jezusovega večnega življenja.

13. srečanje 2. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se Bog igra z nami? Boga veliko stvari prosimo, pa se nam ne uresničijo. Zdi se, da so včasih bolj uspešni tisti, ki življenje živijo tako, kakor, da Boga ni oz. se ne sprašujejo, kaj je prav in kaj ni. Prebrali smo tudi besede preroka Jeremija, ki se je spraševal, zakaj je pot krivičnih uspešna, pot pravičnih pa ni uspešna. Včasih tisto, kar mi mislimo ni najbolje za nas. Bog nas ima rad in nas preko svoje volje uči ponižnosti.. zdrave ponižnosti po kateri lahko spoznamo resnico. Na koncu smo še molili po izbranih namenih.

14. srečanje 3. novembra. Kateheza je nosila naslov: V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vse, kar delamo, nosi pečat živega Boga. Kristjani smo vsepovsod, v vsaki odločitvi, v vsakem delu, v vsakem trenutku. Celo takrat, ko delamo najpreprostejša dela. Tudi ko molimo, molitev začnemo z besedami V imenu… Zavedamo se namreč, da ne moremo brez Božje pomoči ničesar storiti lahko pa sodelujemo z Bogom in na ta način delamo dobro. Vse življenje izročimo Bogu!

15. srečanje 4. novembra. Kateheza je nosila naslov: Sem tudi jaz prerok? Ljudje si že od nekdaj želijo, da bi lahko vedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Na žalost je to zelo težko. Preproštvo ni samo v domeni ljudi, ki imajo nadnaravne sposobnosti napovedovanje prihodnosti ampak smo lahko preroki tudi drugače. Kadar namreč govorimo resnico, ko si dovolimo priznati resnico, takrat tisto, kar delamo zelo jasno kaže v prihodnost. Čeprtav se nam zdi povsem samoumevno, da govorimo resnico pa je to velik dosežek. Mnogo ljudi v svojem življenju živi “premaknjeno resnico” delno laž pred sabo in pred drugimi. Ko zmoremo biti povsem resnični je naše življenje obrnjeno v prihodnost, ki ni več stvar dvoma ampak je polna upanja.

16. srečanje 5. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se papež kdaj zmoti? Leta 1870 so razglasili dogmo a papeževi nezmotljivosti. V zgodovini je bilo glede tega veliko prepira, saj so se mnogi zmotno bali, da bo papež sedaj določal, kaj moramo misliti. Toda to je zmotno mišljenje. Iz nauka o papeževi nezmotljivosti se lahko naučimo marsikaj dobrega. Gre namreč a uresničitev Jezusovega nauka, da bo izpolnil vsako prošnjo v kateri se bosta dva njegova učenca zedinila (prim. Mt 18,19). Ne gre za to, da bi se dva dogovorila (s figo v žepu) da bosta nekaj prosila Boga… tu gre za popolno iskrenost in resnicoljubnost do konca. Če je celotna Cerkev edina v kateri prošnji, potem je papež, ki je predstavnik te edinosti tisti, ki to prošnjo, misle lahko razglasi. V resnici pri papeževi nezmotljivosti gre za to, da papeža Bog zavezuje, da je vedno predstavnik vseh in da išče edinost. Papež se velikokrat moti. Toda kadar doživi res trenutek popolnega zedinjenja v Cerkvi, pa je nezmotljiv… mi pa z njim.

17. srečanje 6. novembra. Kateheza nosi naslov: Ali vera kdaj zastari? Vera je nekaj tako svetega, tako popolnega in Božjega, da se kar malo zdrznemo, ko kdo omeni vero. Toda vera lahko tudi zastari. Tudi vera je podvržena času. Kako je to mogoče? Tako, ker tudi vera v vsakem trenutku dobi določeno podobo. To je treba nenehno posodabljati. Če v svojo vero nič ne vložimo bo ostala nekje v preteklosti. Nekaj časa navadno gre a kasneje, postaja vera vedno bolj nekakakšno breme. Ker je vera tudi nekakšen ideal imamo občutek, da postaja vedno bolj nedosegljiv ideal. In zato nas vera vedno bolj obtožuje… obtožuje nas, ker smo vedno dlje od Jezusovega oznanila, ki nam oznanja ljubezen. Če bomo posodabljali svojo vero, če ji bomo dajali vedno nove podobobe, tiste, ki sodejo v naš sedanji čas in sedanje življenje bo vera vedno bolj stvar našega dialoga z Bogom in okolico. In potem naša vera ne bo zastarela.

18. srečanje 7. novembra. Kateheza je nosila naslov: Kristjan je tisti, ki se boji. Bojimo se veliko stvari. Predvsem se bojimo tega, da bi naredili v svojem življenju nekaj narobe, proti Bogu. Bog je tak kot nekdo, ki ga ne poznamo in potem “tipamo” če je prav, kar naredimo. Učenci, kot jih opisujejo Apostolska dela so bili tudi boječi. A za vzor si jih lahko vzamemo takrat, ko so prejeli Svetega Duha na binkoštni praznik in se niso več bali. To je bil njihov preporod oz strahu v pogum. Dokler so služili mrtvemu Jezusu (v njihovme srcu je bil en sam veliki petek, kljub veliki noč) so bili boječi, negotovi, tuji; ko pa so prejeli Svetega Duha pa so postali z Bogom domači in so nas prevzeli Božje delovanje.

19. srečanje 8. novembra. Kateheza: Zdi se mi. // Beseda dogma naznačuje dekret, ukaz. Da se pa prevesti tudi z prevodom “zdi se mi”. Dogma v Cerkvi ni nekaj, kar sprejmem brez razmišljanja. Prav tako celoten cerkveni nauk ni nekaj, kar ne zahteva moje udeležbe. Ko berem vsako besedo vere je prav, da prisluhnem, da se na nek način podredim. Toda po drugi strani je tako, da moram biti aktivno udeležen v spoznavanju.

20. srečanje 9. novembra. Kateheza: Vest me grize.

22. srečanje 10. novembra. Kateheza: Mrtvaški ples.

23. srečanje 11. novembra. Kateheza: Duhovna trgovina.

22. srečannje 12. novembra. Kateheza: Sem lahko tudi v Merkatorju kristjan?

24. srečanje 13. nvembra. Kateheza: COVID19 je Božja kazen.

25. srečanje, 14. novembra. Kateheza: Nedelja je priložnost. Nedelja je priložnost za to, da naredimo nekaj dobrega zase. To lahko naredimo na treh stvareh. Prvič, lahko se naučimo praznovati. Navajeni smo delati in počivati. To sta dva nasprotna načina našega življenja. Toda za celostno življenje potrebujemo še tretji način: to je praznovanje. Praznovanje nas gradi kot duhovne osebe in krepi v nas notranjo lepoto. / Drugo je, da se načumo, kakšna je naša Cerkev. Nedelja je zbor Cerkve. Če sem doživel same poraze v tem tednu jih pristno nesem v Cerkev. S tem bom obogatil mojo skupnost in jo naredil bolj resnično. Tretje je učenje, kaj je to Gospodovo vstajenje. Toi je resnica, ki se jo lahko učimo samo v skupnisti z drugimi. To ni teorija, neka zamisel, je način našega življenja.

26. srečanje je bilo 15. novembra. Kateheza: Duhovnik, ne hvala! Duhovnik nas povezuje, da bi lahko sboje življenje zares živeli. Kljub temu pa duhovnik ni človek na katerega lahko preveč naslonimo svojo vero. Je človek, ki svojo vero živi. Naslanjamo se na Boga. Duhvonik je posvečen za večno a oznanjevalec je toliko, kolikor vodi ljudi k Bogu.

27. srečanje je bilo 16. 11. Kateheza je nosila naslov: Znanost zmore vse. Človekov razume je čudovito orodje. Pokaže nove in nove poti, kako naj človek lažje živi. Takrat, ko se človek z znanostjo zares intenzivno ukvarja in je v znanosti resnicoljuben bo odkril meje znanosti. Toda te meje ga ne bodo pahnile v obup ampak mu bodo kazale pot naprej.

28. srečanje je bilo 17. 11. Kateheza je nosila naslov: Osamljen kristjan je kristjan v nevarnosti.

29. srečanje je bilo 18. 11. Kateheza je nopsila naslov: Cerkvena navlaka. Govorila je o tem, kaj se je v Cerkvi nabralo takega, kar bi lahko zlahka opustili.

30. srečanje je bilo 19. 11. Kateheza je govorila o Zakladih Cerkve. Največji zaklad Cerkve je zaklad vere.

31. srečanje je bilo 20. 11. Govorilo je o telesni veri. O pomeni telesa v krščanstvu.

32. srečanje je bilo 21. 11. Govorilo je o tem, če se mi lahko v življenju zogidi najboljše?

33. srečanje je bilo 22. 11. Kateheza je govorila zmoti, da je vse, materialno v življenju slabo in kako se ta misel danes odraža.

34. srečanje je bilo 23. 11. Kateheza je imela naslov: Z Glavo v nebesih. Tudi beg v duhovne stvari ni dober.

35. srečanje je bilo 24. 11. Kateheza je nasila naslov: Prisiljeni verovati?

36. srečanje je bilo 25. 11. Kateheza je nosila naslov: Kontemplacija. Govorila je o tem, kako smo danes izgubili moč premišljevanja, poglabljanja in kako si to pridobimo nazaj.

37. srečanje je bilo 26. 11. Kateheza je nosila naslov: Zakramenti danes. Kako se Bog sklanja k nam v zakramentih?

38. srečanje je bilo 27. 11. Kateheza je nosila naslov: Kristjani smo svobodnjaki. Govorili smo o tem, kako je svobodna drža kristjanov zares čista in neskaljena… če živimo svobodo, ki resnično živi iz evangelija je naše življenje zares svobodno.

39. srečanje je bilo 28. 11. Govorili smo o tem, kakšne zakramente praznujemo in kako oblikujejo naše življenje.

40. srečanje je bilo 29. 11. Govorili smo o “Letu Kristusove skrivnosti” torej o tem, kako se nam Jezus skozi dogodke cerkvenega leta postopoma in v celoti podarja.

41. srečanje je bilo 30. 11. Ta večer ni bilo kateheze ampak je bila pridiga o poklicu, saj danes goduje “prvopoklicani” apostol sv. Andrej.

42. srečanje ke bilo 1. 12. Kateheza je nosila naslov “Ovčjereja”. Govorili smo o tem, kako vrednota ovca in pastirjev ne pomeni da nas Bog ponižuje ampak je to prispodoba skupnosti in Boga, ki jih povezuje izjemna zaupljivost in povezanost.

43. srečanje je bilo 2. 12. Kateheza je nosiula naslov “Srecirano življenje”. Govorili smo o tem, da se moramo učiti imeti vpogled v našo preteklost.

44. srečanje je bilo 3. 12. Ta dan je bila pridiga in se je nanašala bolj na otroke.

45. srečanje je bilo 4. 12. Kateheza je nosila naslov: Ljubezen in solidarnost. Razmišljali smo o tem, kaj je sploh razlika.

46. srečanje je bilo 5. 12. Kateheza je nosila naslov: Gospodov dan. Govorili smo o tem, kako zelo smo obdarjeni z milostmi, ki nam jih ponuje Gospodov dan – nedelja.

47. srečanje je bilo 6. 12. Kateheza je nosila naslov: Mojo dušo žeja. Govorili smo o tem, kako v sebi vzbuditi željo po duhovni poklobitvi in zakaj je to sploh pomembno.

48. srečanje je vilo 7. 12. Ta dan ni bilo kateheze ampak namesto tega pridiga. Govorila je o tem, kako smo preko drugih vpeti v ta svet in kako nas ravno ljubezen drugih povezuje z Bogom.

49. Srečanje je bilo 8. 12. na praznik Brezmadežne. Govorili mso o tem, kako nas zgled Marije, ki je bila steber lepote in čistosti lahko spodbuja k lepšemu življenju.

50. srečanje je bilo 9. 12. Kateheza je nosila naslov: Tadicija v Cerkvi. Predvsem smo govorili o tem, kako se Cerkev hrani iz spoznanj in izročila preteklosti a ne spi v preteklosti ter ni ustanova v preteklosti ampak je življenje v sedanjosti. Jezus je živel življenje sedanjosti, tudi mi ga v tem lahko posnemamo.

51. srečanje je bilo 10. 12. Namenjeno je bilo otrokom. Spregovorili smo o zgledu človeka, ki je bil obupan a ga je Bog po poti poguma in doslednosti pripeljal nazaj v njegov kraj, kjer je naprej živel s hvaležnostjo.

52. srečanje je bilo 11. 12. Kateheza je nosila naslov: Vera in dojenčki. Vsebina kateheze je bila misel, da je morda naša vera ostala otroška, čeprav bi morali rasti v veri. Kaj naj naredimo, da bo naša vera bolj odrasla še bolj pa, da bo vera rasla skupaj z nami.

53. srečanje je bilo 12. 12. Kateheza je nosila naslov: Latinščina ali grščina? Vsebina je bila o tem, kateri jezik govorimo v Cerkvi in kateri jezik je govoril Jezus, kako naj z močjo jezika pridemo nasproti drug drugemu.

54. srečanje je nosilo bilo 13. 12. Kateheza je nosila naslov: Gostobesedičenje. V angleškem jeziku obstaja besedna zveza “You cant talk yourself out of this”. Dobesedno: Ne moreš se z besedami izvleči iz nekih težkih okoliščin. Zdi se, da pred Bogom to gre. Da pred Bogom z molitvijo lahko izposlujemo poboljanje našega stanja. Toda ne… Jezus je strog. Ne bomo uslušani zaradi svojih mnogih besed.

55. srečanje je bilo 14. 12. Pri pridigi smo se naslonili na zgled sv. Janeza od Križa.

56. srečanje je bilo 15. 12. Pri katehezi smo oznanili, da bo od sedaj naprej naša kateheza nekaj minut krajša. Vse udeležence vabimo, da se (raje) pridružijo defetdnevnici na fb strani p. Nika. Kdor pa še želi, pa seveda lahko prisostvuje tudi katehezi.

57. srečanje je bilo 16. 12. Kateheza je nosila naslov: Kralj. Smo v času devetdnevnice. Jezusa, ki prihaja k nam spoznavamo v različnih oblikah in vidikih. Najprej se nam prikaže kot kralj. To v nas budi najrazličnejše občutke. Danes se zdi najbolj kraljlevska izmed vseh misli ta, da imamo vsi ljudje kraljevsko dostojanstvo.

58. srečanje je bilo 17. 12. Spregovorilo je o modrosti. Človek vse stvari naredi tako, da si najprej naredi načrt, misel in jih potem uresniči. Zato so nekateri ljudje mislili, da bodo obvladovali Boga, če bodo obvladovali njegove misli. Velika zmota! Bog stvarstvo ustvarja iz ljubezni, on ga pravzaprav rojeva. Modrost je znamenje Nožje ljubezni, ne pa tega, da nas Bog s svojimi mislimi usmerja.

59. srečanje je bilo 18. 12. Naslov kateheze je bil: Goreči grm. Bog se je mojzesu razodel v gorečem grmu. To pa zato, da bi videli Boga kot nekaj čistega… goreči grm je podoba neposrednega odnosa Boga do nas. Po taki veri lahko tudi danes hrepenimo, takega Boga lahko tudi danes slavimo.

60. srečanje je bilo 19. 12. Naslov kateheze je: Korenina Jesejeva. Ta kaže na to, da je človešto že sprejemalo milosti od Boga, preden je prišel Jezus Kristus na svet. On ni “padel iz neba”. Korenina Jesejeva se nanaša na Jezusov rodovnik. Jese je namreč bil oče kralja Davida, ki ga vidimo tudi še vedno za nekoga, ki je predpodoba mesija, ki bo šele prišel.

61. srečanje je bilo 20. 12. Naslov kateheze je bil: Kralj David. On je predpodoba Jezusa, saj je bil kralj v času katerega je imelo judovsko kraljestvo največjo duhovno moč in svetlo podobo. Po judovskem naziranju naj bi mesija prišel podoben kot kralj David.

62. srečanje je bilo 21. 12. Kateheza je nosila naslov Večna luč. Luč je mnogokrat omenjena v svetem pismu. Spomnili smo se zgodbe križarja, ki je prinesel v evropo luč s kraja Jezusovega rojstva. Namesto, da bi mu uspelo prinesti gorečo svečo je prišel sam v podobi luči in je bil živa luš svojim bližnjim.

63. srečanje je bilo 22. 12. Kateheza je nosila naslov Vogelni kamen. To je predpodoba Jezusa, ki opisuje Jeusa na poseben način. Jezus nas kot vogelni kamen vodi po pravi poti, po drugi strani pa nas varuje pred duhovnimi poškodbami.

64. srečanje, 23. 12. Kateheza nosi naslov Emanuel!

… na sveti večer ima prednost molitev v družini. Prav tako je tudi na sveti dan, božič (25. 12.). Tukaj bom poskušal dodati nekaj gradiva za praznovanje božiča. Srečamo se spet na praznik sv. Štefana in slovenski državni praznik 26. 12. (65. in 66. srečanje so torej v družinah).

67. srečanje je bilo 26. 12. Nosilo je naslov Kri. Kri je po prepričanju mnogih kultur sedež življenja. Tudi v krščanstvu je tako. Toda verja v Jezusa nas je naučila nekaj bistvenega. Kri ne nosi samo človeškega življenja, ker je uporabna telesu ampak prinaša za nas tudi Božje življenje, ker je darovana iz ljubezni.

68. srečanje je bilo 27. 12. Kateheza je nosila naslov “Simbolika obredov”. Obred se ne dogaja v resničnem življenju. Dogaja se tako, da življenje povzema in posvečuje. Zato je vsak obred sestavljan iz simbolov. Toda Jezusaova daritev ni samo spomin. Je predvsem nekaj, kar se v resnici dogaja tukaj in sedaj. To je mogoče samo v naskočni Božji ljubezni, ki se daruje v skupnosti.

69. srečanje je bilo 28. 12. Ker je bil ta dan ponedeljek je bila na vrsti pridiga. Ta pridiga je bila o učlovečenju. Bog je med nami in nas v življenju spremlja. Z nami je vse dni, do konca sveta.

70. srečanje je bilo 29. 12. Kateheza je nosila naslov: Bo Bog še našel vero? Kaj sploh je vera? Včasih se v obliki najlepše vere skriva resnično globoka nevera. Poklicani smo k globoki pozornosti, da bi naša vera bila resnično živa.

71. srečanje je bilo 30. 12. Kateheza je nosila naslov: Spoved, kaj je že to? Spoved doživljamo na različne načine. Prav mogoče je, da se razlog za upad obiska tega zakramenta skriva v tem, kako gledamo na spoved. Pa vendar je spoved veselje, je praznovanje Božjega usmiljenja. // Na koncu smo si voščili vse dobro v novem letu.

72. in 73. srečanje je bilo v družinah. Družine so praznovale silvestrovo in novo leto.

74. srečanje je bilo 2. 1. 2021. Govorili smo o angelih in njihovem mestu v Svetem pismu in nasploh v življenju. Dela odrešenja so tako izjemna in velika, da njihov pomen razložimo samo tako, da se vedno zgodijo po nekom. Bog nam zato daje angele.

75. srečanje je bilo 3. 1. Danes je nedelja a je obenem tudi praznik Jezusovega imena. Spregovorili smo o imenu, pomenu imena v Svetem pismu in še posebno mesto Jezusovega imena. Kakor naše ime pomeni osebnost nas samih, tako Jezusovo ime pomeni, da je Bog resnično prišel med nas.

76. srečanje je bilo 4. 1. Ponedeljkova pridiga je nosila naslov: Pridita in poglejta. Jezusov nauk ni stvar teorije ali golega posnemanja. Je stvar izkustva. Jezus nas v resnici vabi k sebi. Tudi danes lahko močno zgrešimo, če želimo živeti vero kot golo teorijo, samo kot filozofijo ali kot popravek našega življenja. Na ta način lahko selo varamo Boga.

77. srečanje je bilo 5. 1. Kateheza je nosila naslov: Jezus je tu? Poskušali smo se le dotakniti resnice, ki govori o tem, da je Jedzus zares navzoč v evharistiji. Da kruh ni samo blagoslovljen ampak je spremenjen v Jeuzusovo telo.

78. srečanje je bilo 6.1. Pri katehezi smo se poskušali dotakniti vprašanja discipline, ki nam v Cerkvi govori, da obhajilo ni za kogarkoli. Kaj pomeni sprejeti obhajilo? V resnici je tako, da nekateri v Cerkvi lahko sprejmejo objahilo, drugi pa ne. Najsplošnjejši razlog, da sprejmemo obhajilo je, da verujemo v Jezusovo navzočnost. In zato pri obhajilu izrečemo besedo amen.

79. srečanje je bilo 7. 1. Pri nagovoru so dobili prednost otroci. Zgodba je bila o človeku, ki je bil nesrečen in je hotel videti svet drugače. In na koncu je srečo našel tam, kjer jo je najmenj pričakoval.

80. srečanje je bilo 8. 1. Kateheza je imela naslov: Najlepša maša je dolgočasna. Spregovorili smo o tem, kako je naka maša lahko lepa tudi, če ni okrašena z mnogimi dodatki. Največja lepota maše je Božja beseda in Jezus sam.

81. srečanje je bilo 9. 1. Kateheza je nosila naslov Maša – evharistija. Kateri izraz uporabiti? Maša je včasih zelo spplošen izraz. Včasih ne vemo, kaj sploh opisuje. Beseda evharistija, obhajati evharistijo pa pomeni, da je naše bogoslužje le delček Jezusovega darovanja.

82. srečanje je bilo 10. 1. Kateheza je nosila naslov: Obhajilo za neverujoče? Vprašamo se lahko, kako to, da je obhajilo nekaj tako izjemnega, pa vendarle ne more delovati pri tistem, ki ne veruje.

83. srečanje je bilo 11. 1. Pridiga je nosila naslov: Ljubezen na prvi pogled? To je bila pridiga, ki je govorila o Jezusu, ki je poklical svoja učenca, kar govori današnji evangelij. Onadva sta se takoj odzvala.

84. srečanje je bilo 12. 1. Kateheza je govorila o tem, ali je Cerkev ana ali jih je več. Čeprav poznamo mnogo ustanov, ki si pravijo cerkve (govorimo o resnih), pa je pomembno, da razlikujemo med Kristusovo Cerkvijo in našo ustanovo. Vsekakor je naša, Rimsko katoliška Cerkev del Jezusove Cerkve.

85. srečanje je bilo 13. 1. Kateheza je govorila o tem, od kje papeževa moč. Ta izhaja najprej iz dejstva, da je Jezus tisti, ki je poklical in pooblastil papeža, vsak dan pa papež prejema moč iz poslušnosti Svetemu Duhu.

86. srečanje je bilo 14. 1. Namenjeno je bilo bolj otrokom. Prebrali smo zgodbo: Proseči kralj. Naučili smo se, da ima ima dober človek in dober vladar spospobnost modrosti in ljubezni do bližnjega.

87. srečanje je bilo 15. 1. Kateheza je nosila naslov: Kdo so to laiki? Vse službe v Cerkvi imajo svojo vlogo in gradijo občestvo. Služba laikov pa ima to odliko, da se začne z najpomembnejšim zakramenotom: svetim krstom.

88. srečanje je bilo 16. 1. 2021. Nosilo je naslov: Grem v službo v Cerkev. Tudi Cerkev imam službe. To so službe, ki izhajajo iz našega razumevanja vere – službe s katerimi upodabljamo vidno Cerkev na zemlji. Po službah se nam kaže Božje delovanje v Cerkvi.

89. je bilo 17. 1. 2021. Nosilo je naslov: Naši zavetniki. Pri krstu dobimo ime, to ime dobimo od nekoga, ki je sveto živel. Samo po sebi ime ne pomeni dosti, vsekakor pa kaže na lep namen, da kristjani iščemo tista imena, ki spominjanjjo na nekoga svetega. Za temi imeni stoji nekdo dober in svet.

90. srečanje je bilo 18. 1. 2021. Nosilo je naslov: Edinost. Tudi zato, ker smo v tednu edinosti. Edinost danes pomeni, da bi si želeli popraviti zgodovinsko napako razdeljenosti kristjanov. Po drugi strani pa bi to bila naša zamisel. V resnici je edina pot edinosti ta, da se odzovemo na Kristusovo prošnjo v kateri si želi: Da bi bili vsi eno in to je prošnja njegovemu Očetu. Ko si želimo biti eno moramo najprej biti pripravljeni vsaj posenemati Boga v ljubezni.

91. srečanje je iblo 19. 1. Govorili smo o Letu Kristusove skrivnosti. Tema je govorila o 7. in 8. dnevu v tednu. 7 dni je Bog potreboval, da je ustvaril svet. To je rečeno v prispodobi. 8. dan pa je nedelja, dan Kristusovega vstajanja. Šele 8. dna je Bog dokončal svet, ko je dal svetu temeljni dar – dar vstajenja.

92. srečanje je bilo 20. 1. Srečanje je nosilo naslov. Leto Kristusove skrivnosti III. Leto kristusove skrivnosti je pravzaprav koledar. V koledarju Cerkevnega leta ni neke sorazmernosti. Tedni, meseci, obdobja so daljša ali krajša. To nam govori o pomembnosti praznikov, po drugi strani pa o naši človeški naravi v katero je Bog prišel in se ji prilagodil.

93. srečanje je bilo 21. 1. 2021. Naslov tega srečanje je bil Tišina in tihota. Čeprav v sskj ti dve besedi označujemo kot sopomenki pa v duhvonisti včasih omenjamo neko razliko h kateri smo se spodbudili. Medtem, ko je tišina nekaj, praznega in težkega je tihota tudi polna življenja, molive, Boga. K taki tihoti med mašo smo povabljeni vedno znova.

94. srečanje je bilo 22. 1. 2021. Naslov kateheze je prispevala ena od udeleženk in je bil: Kako se bomo prepoznali v večnosti? Govorili smo predvsem o tem, ali so naše življenjske posebnosti sploh pomembne in ali bodo pomembne tui v nebesih. Naša osebnost ni samo razpoznavanje naših pomanjkljivosti in napak akmpak je del nas samih. Bog nas kliče po imenu in tako se bomo prepoznali tudi v nebesih.

95. srečanje je bilo 23. 1. Naslov kateheze je bil: Skočiti vase. Pogovarjali smo se o spreševanju vesti. Kaj to pomeni? so v spraševanju vesti v ospredju naši grehi ali je to del naše molitve. Spraševanje vesti je odrešujoče, če pogledamo sebe z Božjimi očmi.

96. srečanje je bilo 24. 1. 2021. Nosilo je naslov Resnicoljubi. Ko beremo Sveto pismo se nam zdi, da so bili preroki ljudje, ki so znali napovedovati prihodnost ali pa so imele nadnaravne sposobnosti. Gotovo je, da so imeli posebno občutljivost do Boga. Vsekakor pa je res, da so bili do konca resnicoljubni. Tudi mi jih lahko posnemamo. Če želimo biti tudi mi ljudje prihodnosti moramo najprej pristati na popolno resnicoljubnost.

97. srečanje je bilo 25. 1. 2021. Nosilo je naslov Drug z drugim. Človek vedno razmišlja, kakšna nam bo pred Bogom. Kako se na izkaže pred Bogom? Pred Bogom so manjprej verniki, smo ljudje, ki živijo iz ljubezni do bližnjega, smo najprej skupost.

98. srečanje je bilo 26. 1. 2021. Nosilo je naslov 269 cm. To je velikost največjega človeka, ki je kdaj živel na svetu. To je bilo le izhodišče, da bi se vprašali, kaj je največja stvar v nas. To je naša zavezanost Bogu, je to, da smo nosilci neskočnosti.

99. sreanje je bilo 27. 1. 2021. Nosilo je naslov Blato in biseri. Človek je vedno pričak veliko lepega in veliko tržkega. Kakor, da bi imel v sebi vse težke in lepe strani. Zato nas Sveto pismo navaja, da zmoremo zdržati razpon med dobrim in hudim, med darovi in preizkušnjami.

100. srečanje je bilo 28. 1. 2021. Nosilo je naslov prepisujemo. Velikokrat si postalvjamo vprašanje, Kod je Bog? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Lahko pa povemo samo toliko, kolikor nam je on sam povedal o sebi. Torej od Boga prepisujemo pri vprašanju, kod je on. Vrata k Bogu je Jezus.

101. srečanje je bilo 29. 1. Naslov kateheze je bil: Kakor Bog. Govorili smo o zanimivosti, ki je, da takrat, ko govorimo o Bogu nas to dela bolj Božje. Sveti pogovori so nekaj k čemur smo vsi spodbujeni.

102. srečanje je bilo 30. 1. 2021. Naslov kateheze je bil: Vse! Večrat tavamo in se sprašujemo, kje so še skrivnosti vere, kaj so drobne (temne) podrobnosti. Toda Jezus nas ne drži v negotovosti. On nam je povedal prav vse o Očetu.

103. srečanje je bilo 31. januarja 2021. Kateheza je nosila naslov: Tihota pred najsvetejšim. Govorili smo o tem, kako tihota pred najsvetejšim včasih ni prav nič spokojna ampk, da povzroča notranje viharje. Toda ri viharji se dogajajo pred varnim obličjem.

104. srečanje je bilo pravzaprav naše 100. srečanje, ker smo 4 zaradi praznikov spustili. Ena od udeležensk je postavila vprašanje: Katera vprašanja si moramo postaviti, da bomo izpolnili Božjo voljo? Odgovor je bil v smeri, da pogosto preiskujemo samo tisto, kar nam je znano. Bog nas vabi tudi, da bi se “vznemirjali”, da bi naše delo šlo naprej in bi razširjali svoj pogled tudi tja, kjer se zdi, da našega bitja še ni bilo.

105. srečanje je bilo 2. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Možinja. Tako, kot je prvi človek po Božjem daru našel v ženi (možniji) sebi eanko družico, tako nas Bog odnosu z njim dela za sebi enake.

106. srečanje je bilo 3. 2. 2021. Nosilo je naslov Začetek. V Svete pismu je več začetkov. Prvi začetek je gotovo stvarjenje, drugi začetek je začetek zgodovine, ko je Abrašam sprejel klic vere, tretji začetek pa je preustvarjenje vsega v Kristusu: V začetku je bila beseda…

107. srečanje je bilo 4. 2. 2021. Naslov srečanje je bil: Pokliče-oblikuje-reši-sklene-rodi. To so vsa dejanje, ki jih nasproti človeku naredi Bog, ker ima človeka neskočno rad.

108. srečanje je bilo 5. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Jezus. Jezus je polnost oseba. Vedno znova poudarjamo, da ne smemo pričakovati popolno razodetje Boga v nekem razsvetljenju ampak s srečanjem z Jezusom, ki je živi Bog.

109. srečanje je bilo 6. 2. 2021. Nosilo je naslov Vihar. Našo notranjost bi velikokrat lahko primerjali viharju. Božje delovanje v meni je resnično bogato in ranoliko. Toliko darov, kolikor jih lahko damo naprej, bratom in setram je resnično dobrih, prav oblikovanih in polnih.

110. srečanje je bilo 7. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Pojdite! Tudi mi smo poklicani, da poskušamo Božje razodetje podajati naprej. Samo mi smo tisti, ki lahko podajamo Božje razodetje naprej. Na nek način je odvisno od nas ali bo jutri svet še poznal Kristusa.

111. srečanje je bilo 8. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Človeška veriga. Na kakšen način Apostolsko izročilo prihaja v današnje čase? Bog prinaša v ta svet tako resnico, kot jo moremo sprejeti. Pove nam vse. Mi pa po ustvarjalnosti svojega razuma in nasploh življenja poskušamo živeti po Božjih navdihih.

112. srečanje je bilo 9. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Iz rok v usta. To pomeni, da se naše razumevanje raoodetja napaja vedno in oblikuje po žilvjnnju, ki nam ga je Bog dal.

113. srečanje je bilo 10. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov Ponovno skupnost. Božje darove vedno sprejmamo kot skupnost verujočih. Njegova beseda ne prihaja tako, da bi razsvetlila posameznike ampak skupnost. Na ta način si lahko razlagamo, kako zelo so bili pisatellji Svetega pisma zavezani deljenju v skupnosti.

114. srečanje je bilo 11. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Celota. Če doživljamo Cwerkev kot nekja celovitega, če se sploh sprašujemo, kaj pomeni biti del Cerkve, in kakšno podobo ima Cerkev potem bomo lahko morda bolje razumeli, da je Cerkev sodelavec in sogovornik Boga.

115. srečanje je bilo 12. 2. 2021. Kateheza je nosila naslov: Obvezno. Neradi slišimo besedo obvezno. Po drugi strni pa veomo, da je vleiko stvari, ki jih mormao opraviti, ne glede na to ali želimo ali ne. Obvezno razumevanje razodetja nam pomaga, da se ne izgubljamo v naključnih stranpoteh, ko razišljamo o razodetju.

116. srečanje bilo 13. 2. 2021. Nosilo je naslov Prepleteno. Zelo težko ločimo, izročilo, sveto pismo, učiteljstvo Cerkve. V življenju in veri vse to doživljamo kot nekaj celovitega. Bog nas vabi k sebi. Če se vse troje ne napaja med seboj lahko pride do nerazumevanj.

117. srečanje je bilo 14. 2. 2021. Nosilo je naslov Pa še res je. Govorili smo o resnici, kateri je zevezano sveto pismo. Ta resnica je na nivoju dejstev a še veliko bolj na nivoju resničnega odnosa do Jezusa.

118. srečanje … Naslov kateheze: Čisto poslušaj, čisto sliši.

Povabimo še druge, morda jim pomagajmo, kako se tehnično priključijo.

Ostanimo zdravi!