Covidkateheza

Dragi obiskovalci te spletne strani (napovedi in poročila večerov spodaj).

Vsem so nam poznane razmere v katerih smo se znašli. Nikogar izmed nas te razmere ne veselijo. Toda kljub temu se nam ni potrebno ničesar bati. To mirovanje je nam, kristjanom lastno: pomaga nam, da se osredotočamo na bistveno.

Vsaj nekaj večerov se lahko sreamo pri poglabljanju naše vere. To bomo storili na tri načine. 1. Branje Svetega pisma; 2. kateheza; 3. molitev.

Vse skupaj ne bo trajalo dosti več kot 5 minut. Damo pa si lahko spodbudo za dobro.

Dostopni podatki: Upam, da boste lahko dostopali do aplikacije google meet. Koda srečanja je: meet.google.com/opk-osth-wvd . Google je naša osnovna pot. Na vsak način poskušajte z googlom.

Če nimate aplikacije google meet pa bi se vsseno včasih pridružili se lahko pridružite tukaj: https://meet.jit.si/covidkateheza Ker je ta soba povsem odprta bom sprejel samo tiste, ki se boste prijavili pravočasno (do 21. ure) in boste prijavjeni z imenom in priimkom tistega, ki se je prijavil. Ta prikaz tudi ne bo imel vseh funkcionalnosti.

Poskušajmo se povezati ob 21. uri; začnemo ob 21.05. Prvih 5 minut je za pozdrave in odpravljanje težav, potem pa začnemo.

Vesel bom, če se boste lahko odzvali!

Pa še to:

Morda bo kdo potreboval tehnično pomoč. Če kakšno srečanje izpustite, nič hudega. Lahko kasneje pošljete vprašanje na ofm.gorica@gmail.com pa bomo pomagali, lahko pa računalniško vešči pomagate tistim, ki niso. Kdor nima naslova si ga lahko naredi. Traja 5 minut in je brezplačno.

1. srečanje, 21. oktobra: To je bilo poizkusno srečanje. Najprej smo se pozdravili in poiskusili, če povezava deluje. Potem smo molili desetko rožnega venca, na koncu pa molili še molitev v času pandemije, ki so jo predlagali škofje.

2. Srečanje bo 22. oktobra ob 21. Kateheza bo o zanimivosti besede AMEN. Kateheza bo trajala 5 minut. Po njej bo kratka molitev.

5 minutna kateheza I. AMEN.

Pri sveti maši besedo amen izrečemo 7x. Včasih jo izrečemo sami, včasih pa jo rečemo skupaj z drugimi. Sami jo izrečemo enkrat: ko pridemo k obhajilu; 6x pa jo izrečemo skupaj z drugimi.

Amen pomeni, tako je, resnica. Amen pomeni verujem, potrjujem, da je res, resnica. 

Če ne boste verovali, ne boste obstali.‹« (Iz 9,4) 

To je hebrejska besedna igra. Pove pa nam, da je beseda amen zares pomembna in govori o povezanosti vere in našega življenja.

Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Kor 1,20)

Amen je tudi ena zadnjih besed Svetega pisma.

3. Srečanje 23. oktobra ob 21. Zakaj je BOG en sam in to je dovolj? Potem bomo molili še desetko rožnega venca za vse, ki so bolni in vse, ki skrbijo za bolnike. Na koncu bomo molili še molitev v času epidemije. Ta dan bomo začeli že ob 21. uri. Prijavite se lahko že poar minut prej. Po koncu molitve ostanejo na liniji samo člani mladinske skupine 18+, ki imejo srečanje. Gotovo pa ne bodo hudi, če se še kdo pridruži.

Tretje srečanje je bilo pa lepo. Zbralo se nas je največ doslej. Zbrali smo se nekaj minut pred 21. uro, ob 21. uri smo začeli in ob 21.10 smo končali. Najprej je bila parminutna kateheza o tem, da je Bog eden. Ko so Izraelci začeli verovati, da je Bog samo EN so se jim drugi posmehovali. To je bilo nekorstno in slabo po njihovem menanju. Vera v enega Boga pa je ostala središče Svetega pisma in judovske vere. V to okolje je prišel Jezus in to vero v enega Boga do konca razodel.

Molili smo desetko rožnega venca za tiste, ki so osamljeni. Mnogi ljudje so izgubili tiste poti, ki so jih imeli včasih. Poskušajmo jih jutri vsaj poklicati in se z njimi pogovarjajmo. Pater je pozabil na covid molitev in blagoslov a ga kasneje vseeno podelil.

4. Srečanje je zbralo že veliko skupino. Zbrali smo se z istim namenom. Moliti. Molili smo tudi za fanta iz naše župnije, ki je bolan. Da bi se prenehale bolečine. Kateheza je govorila o številu 12. Tega srečamo tudi v vsakdanjem življenju. Velikokrat pa to številko srečamo v Svetem pismu. To število pomeni polnost, izpolnjenost, dopolnjenost, tudi avtoriteto, popolnost dobrote. Jezus je čisto posebno to uprizoril tako, da je pomnožil kruh in samo kruha, ki je ostal je bilo za 12. polnih košar. Se pravi samo ostankov je bilo ogromno. Potem smo molili desetko rožnega venca in nato še dodali molitev v času epidemije. Na koncu sem povedal kratka oznanila in podelil še blagoslov.

5. srečanje je bilo 25. oktobra. Kratka kateheza je govorila o tem, če je Jezus kdaj prižgal kakšno svečo? Ker so kristjani začeli uporabljati sveče šele v 4. stoletju Jezus ni prižgal nobene sveče. Pomebneje pa je to, kako so kristjani kot Cerkev začeli uporabljati svečo. Ker so najprej sveče uporabljali pogani pri svojem češčenju cesarja so bile sveče v Cerkvi prepovedane. Ko pa so kasneje sprejeli sveče kot Kristusa (on je luč, ki razsvetljuje vsakega človeka), pa so zato sveče postale del bogoslužja. Vsaka velika ali majhna sveča je podoba Kristusa, ki je vstal od mrtvih. Ko bomo nesli na grob sveče, se spomnimo, da so to podobe naše molitve. (Letos morda gremo kakšen drug dan – ne 1. novembra. Ne bojmo se, da nam bodo pokojni ali Bog kaj zamerili. Lahko prestavimo svoj obisk grobov zato, da se bomo izognili gneče in varovali zdravje).

6. Srečanje je bilo 26. oktoba. Govorili smo o tem: Kaj je to colecta. To je latinsko ima za glavno mašnjo prošnjo, ki jo duhovnik moli na začetku maše. Prihaja iz zamisli, da prihajamo v cerkev različni ljudje in imamo različne prošnje. Vse te prošnje so povzete v eni sami prošnji, ki se imenuje volecta, zbirna prošnja ali glavna mašna prošnja. Po tem smo molili desetko rožnega venca. Nato pa še molitev v času epidemije in prejeli blagoslov. Povabimo k molitvi še druge.

7. srečanje je bilo 27. oktobra. Govorili smo o tem, ali je Sveto pismo enaknjiga ali je več knjig. Prvi odgovor je, da je to ena knjiga, ki pa je sestavljena iz veliko knjig. Te knjige so zbrane v stari in novi zavezi. V stari zavezi je 45 knjig, v novi 27, skupaj 72. Za nas kristjane je najpomembnejše, da je to ena knjiga. Čeprav je nastajala več tistoč let je notranje skladna, ima notranje strinjanje dejstev in zgodb. V srcu Svetega pisma je Jezus. In on po svojih besedah sam največkrat naredi povezavo med stao in novo zavezo, ko v novi zavezi pokaže na lepoto knjig stare zaveze. Po tem smo molili za mir na svetu. Na koncu smo se poslovili. Nekateri so ostali na biblični skupini. Govorili smo o psalmu 23: GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.

8. srečanje bo 29. oktobra. Tema kateheze bo: Ali so bili farizeji hudobni ljudje? Odgovor je ne. Niso bili hudobni. Bioli so ljudje, ki so se odločili slediti Bogu po zapovedih, ki so jih našli v prvih petih knjigah Svetega pisma. Pri tem so bili zjemno natančni. Dajali so veliko miloščine, strogi so bili pri opravljanju molitve vsake nekaj let so odpustili dolžnikom vse dolgove. Toda preveč so se zanašali nase. Obnašali so se, kakor da je Bog njihov dolžnik in jim mora izpolniti želje, ker so oni bili tako natačni pri svojih nalogah. Tudi mi se danes lahko ujamemo v isto past. Naša vera je res lepa, natančna, pa tudi izredno učinkovita. Če živimo po veri lahko danes res lepo živimo, saj vsebuje Jezusov nauk veliko modrosti. Toda, če bomo mislili, da je to vse, da potrebujemo samo modrost bomo pozabili, da vedno potrebujemo Boga. Vedno moramo ostati Božji sogovorniki – tudi če bi nam v veri šlo še tako dobro in bi bili še tako uspešni.

9. srečanje je bilo 30. oktobra. Pogovarjali smo se o temi: Ali nas Bog obsoja? Na to smo dali dva odgovora: Bog komaj čaka, da bi nam pokazal, kako nas ima rad. In drugič: Bog je večji od našega srca in tudi, kadar nas naše srce obsoja nas Bog sprejema in še bolj ljubi. Objemimo to Božjo ljubezen. // Po priporočilu smo molili rožni venec za starše, ki jih je strah. Pa tudi za vse, ki strah pred bolenijo rešujejo z doslednjim izpolnjevanjem tega, kar svetujejo zdravniki. Na koncu smo prejeli blagoslov.

10. srečanje bo 31. oktobra. Tema je: 13 let karantene! Predstavili smo vietnamskega duhovnika F. X. Nguyena Van Thuana, ki je bil 13. let v zaporu, od tega 9. let v samici. Pa vendar ni postal zagrenjen in ko je bil izpuščen iz zapora ni nikogar obsojal. Vedno je bil pravo znamenje upanja. Molili smo za edinost Cerkve in v zahvalo tistim, ki so se pridružili pri obiranju samostanskih oljk danes. Seveda pa tudi za vse, ki jih tare bolezen COVID19. Zaključili smo z blagoslovom.

11. srečanje bo 1. novembra ob običejni uri. Tema kateheze bo: Kaj je to nauk Cerkve in zakaj je pomemben? Povabimo še koga, da se pridruži. Morda potrebujejo našo pomoč, da se bodo lahko povezali. Morebitne prošnje in pripombe sprejemam po elektronski pošti. Jutri je sicer 1. november. Namesto obiska groba darujmo molitev. Po spletu zvečer bomo molili za naše pokojne ravno v ta namen, da bi namesto obiska groba okrepili z njimi duhovno povezanost. Za nas je ta vera močna, saj se krepi ob daru Jezusovega večnega življenja.

12. srečanje 2. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se Bog igra z nami? Boga veliko stvari prosimo, pa se nam ne uresničijo. Zdi se, da so včasih bolj uspešni tisti, ki življenje živijo tako, kakor, da Boga ni oz. se ne sprašujejo, kaj je prav in kaj ni. Prebrali smo tudi besede preroka Jeremija, ki se je spraševal, zakaj je pot krivičnih uspešna, pot pravičnih pa ni uspešna. Včasih tisto, kar mi mislimo ni najbolje za nas. Bog nas ima rad in nas preko svoje volje uči ponižnosti.. zdrave ponižnosti po kateri lahko spoznamo resnico. Na koncu smo še molili po izbranih namenih.

13. srečanje 3. novembra. Kateheza je nosila naslov: V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vse, kar delamo, nosi pečat živega Boga. Kristjani smo vsepovsod, v vsaki odločitvi, v vsakem delu, v vsakem trenutku. Celo takrat, ko delamo najpreprostejša dela. Tudi ko molimo, molitev začnemo z besedami V imenu… Zavedamo se namreč, da ne moremo brez Božje pomoči ničesar storiti lahko pa sodelujemo z Bogom in na ta način delamo dobro. Vse življenje izročimo Bogu!

14. srečanje 4. novembra. Kateheza je nosila naslov: Sem tudi jaz prerok? Ljudje si že od nekdaj želijo, da bi lahko vedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Na žalost je to zelo težko. Preproštvo ni samo v domeni ljudi, ki imajo nadnaravne sposobnosti napovedovanje prihodnosti ampak smo lahko preroki tudi drugače. Kadar namreč govorimo resnico, ko si dovolimo priznati resnico, takrat tisto, kar delamo zelo jasno kaže v prihodnost. Čeprtav se nam zdi povsem samoumevno, da govorimo resnico pa je to velik dosežek. Mnogo ljudi v svojem življenju živi “premaknjeno resnico” delno laž pred sabo in pred drugimi. Ko zmoremo biti povsem resnični je naše življenje obrnjeno v prihodnost, ki ni več stvar dvoma ampak je polna upanja.

15. srečanje 5. novembra. Kateheza je nosila naslov: Se papež kdaj zmoti? Leta 1870 so razglasili dogmo a papeževi nezmotljivosti. V zgodovini je bilo glede tega veliko prepira, saj so se mnogi zmotno bali, da bo papež sedaj določal, kaj moramo misliti. Toda to je zmotno mišljenje. Iz nauka o papeževi nezmotljivosti se lahko naučimo marsikaj dobrega. Gre namreč a uresničitev Jezusovega nauka, da bo izpolnil vsako prošnjo v kateri se bosta dva njegova učenca zedinila (prim. Mt 18,19). Ne gre za to, da bi se dva dogovorila (s figo v žepu) da bosta nekaj prosila Boga… tu gre za popolno iskrenost in resnicoljubnost do konca. Če je celotna Cerkev edina v kateri prošnji, potem je papež, ki je predstavnik te edinosti tisti, ki to prošnjo, misle lahko razglasi. V resnici pri papeževi nezmotljivosti gre za to, da papeža Bog zavezuje, da je vedno predstavnik vseh in da išče edinost. Papež se velikokrat moti. Toda kadar doživi res trenutek popolnega zedinjenja v Cerkvi, pa je nezmotljiv… mi pa z njim.

16. srečanje 6. novembra. Kateheza nosi naslov: Ali vera kdaj zastari? Vera je nekaj tako svetega, tako popolnega in Božjega, da se kar malo zdrznemo, ko kdo omeni vero. Toda vera lahko tudi zastari. Tudi vera je podvržena času. Kako je to mogoče? Tako, ker tudi vera v vsakem trenutku dobi določeno podobo. To je treba nenehno posodabljati. Če v svojo vero nič ne vložimo bo ostala nekje v preteklosti. Nekaj časa navadno gre a kasneje, postaja vera vedno bolj nekakakšno breme. Ker je vera tudi nekakšen ideal imamo občutek, da postaja vedno bolj nedosegljiv ideal. In zato nas vera vedno bolj obtožuje… obtožuje nas, ker smo vedno dlje od Jezusovega oznanila, ki nam oznanja ljubezen. Če bomo posodabljali svojo vero, če ji bomo dajali vedno nove podobobe, tiste, ki sodejo v naš sedanji čas in sedanje življenje bo vera vedno bolj stvar našega dialoga z Bogom in okolico. In potem naša vera ne bo zastarela.

17. srečanje 7. novembra. Kateheza je nosila naslov: Kristjan je tisti, ki se boji. Bojimo se veliko stvari. Predvsem se bojimo tega, da bi naredili v svojem življenju nekaj narobe, proti Bogu. Bog je tak kot nekdo, ki ga ne poznamo in potem “tipamo” če je prav, kar naredimo. Učenci, kot jih opisujejo Apostolska dela so bili tudi boječi. A za vzor si jih lahko vzamemo takrat, ko so prejeli Svetega Duha na binkoštni praznik in se niso več bali. To je bil njihov preporod oz strahu v pogum. Dokler so služili mrtvemu Jezusu (v njihovme srcu je bil en sam veliki petek, kljub veliki noč) so bili boječi, negotovi, tuji; ko pa so prejeli Svetega Duha pa so postali z Bogom domači in so nas prevzeli Božje delovanje.

18. srečanje 8. novembra. Kateheza: Zdi se mi. // Beseda dogma naznačuje dekret, ukaz. Da se pa prevesti tudi z prevodom “zdi se mi”. Dogma v Cerkvi ni nekaj, kar sprejmem brez razmišljanja. Prav tako celoten cerkveni nauk ni nekaj, kar ne zahteva moje udeležbe. Ko berem vsako besedo vere je prav, da prisluhnem, da se na nek način podredim. Toda po drugi strani je tako, da moram biti aktivno udeležen v spoznavanju.

19. srečanje 9. novembra. Kateheza: Vest me grize.

20. srečanje 10. novembra. Kateheza: Mrtvaški ples.

21. srečanje 11. novembra. Kateheza: Duhovna trgovina.

22. srečannje 12. novembra. Kateheza: Sem lahko tudi v Merkatorju kristjan?

23. srečanje 13. nvembra. Kateheza: COVID19 je Božja kazen.

24. srečanje, 14. novembra. Kateheza: Nedelja je priložnost. Nedelja je priložnost za to, da naredimo nekaj dobrega zase. To lahko naredimo na treh stvareh. Prvič, lahko se naučimo praznovati. Navajeni smo delati in počivati. To sta dva nasprotna načina našega življenja. Toda za celostno življenje potrebujemo še tretji način: to je praznovanje. Praznovanje nas gradi kot duhovne osebe in krepi v nas notranjo lepoto. / Drugo je, da se načumo, kakšna je naša Cerkev. Nedelja je zbor Cerkve. Če sem doživel same poraze v tem tednu jih pristno nesem v Cerkev. S tem bom obogatil mojo skupnost in jo naredil bolj resnično. Tretje je učenje, kaj je to Gospodovo vstajenje. Toi je resnica, ki se jo lahko učimo samo v skupnisti z drugimi. To ni teorija, neka zamisel, je način našega življenja.

25. srečanje bo 15. novembra. Kateheza: Duhovnik, ne hvala!

Povabimo še druge, morda jim pomagajmo, kako se tehnično priključijo.

Ostanimo zdravi!