Dragi birmanci in starši!
Že kar nekaj dni je od prejema zakramenta svete birme. Lepa slovesnost je bila nek način zaključek, po drugi strani pa začetek nečesa novega.
Ste v mojih mislih in molitvah. Vedno bolj. Postali ste del mene.
Zahvaljujem se vsem, ki ste oblikovali to slovesnost. Prav vsak ve, koliko je bilo usklajevanja med različnimi željami, koliko podrobnosti je bilo treba urediti. Zdi se mi, da niste imeli dela samo v cerkvi ampak tudi doma. Upam, da ste se imeli lepo.
Hvala Ani Boltar, ki nam je bila velikokrat v tem letu most besed, da smo se lažje razumeli. Naj Vam dobri Bog resnično obilno povrne.
V birmansko slovesnost smo letos vstopili neposredno iz duhovnih vaj. Na njih je bilo veliko lepih trenutkov. Pa tudi takih, ob katerih smo doživeli svojo pristnost, bili smo taki, kot smo. V resnici je to nekaj zanimivega, nekaj dragocenega. Kakor sem rekel na birmanski slovesnosti: samo tam, kjer smo nenarejeni, lahko Sveti Duh opravi svoje milostno delo. Hvala vam tudi za izkušnjo duhovnih vaj.
Čeprav sem povedal tudi kakšno ostro besedo je to nekaj, kar pač gredi naše odnose. Kot pouzetek mi ostaja le dvoje:
- prosim, prosim: bodite dobri drug do drugega. Mladi znate biti včasih med seboj zares drug do drugega brezobzirni. Drug drugemu postavljate stroga pravila in pogoje, ne da bi imel drugi možnost ravnati vsaj malo drugače. Morda je epidemije povzročila, da se to sedaj še bolj vidi.
- prosim prosim: varujte se ekranov, telefonov, televizorjev… snepfire-jev itd… posledice se že kažejo, težko si predstalvjam, kaj šele bo? V vaše dobro! Vedno več ljudi poudarj, da si moramo narediti program, kdaj čez dan uporabljati te naprave.
Hvala tudi birmovalcu. Verjetno lahko govorim v imenu vseh, da je res dal vse od sebe – zdelo se je, kakor, da smo njegovi edini birmanci. Pa smo bili le eni od mnogih. A na vso moč se je trudil, da bi nam podaril svoj čas in svoje sposobnosti v polni meri.
Hvala pevskemu zboru. Verjetno je marsikdo od pevskega zbora, ki bi imel prosto soboto a so v velikem številu spoznali, da je birma pravi veliki praznik župnijskega občestva. Hvala Hermini in Marti, ki sta pripravili program, pa tudi Barbari Marti in Tijani, ki so okrasile cerkev. Hvala vsem, ki ste čistili cerkev! Vse to ni samoumevno. Nekdo se je odločil, da bo daroval svoj čas in je to tudi storil. Sicer ne bi mogli reči, da je lepo.
Uspel sem že urediti posnetek birme. Z brezplačnimi programi ni prav lahko. Upam, da vam bo priklical kakšen spomin. Upam, da je bilo s fotografijami vse ok.
Spričevala in mala darilca vas čakajo v župnijski pisarni. Pripravljena so tako, da vam jih lahko izroči katerikoli izmed patrov. Če želite tudi, da vašo birmo vpišem v družinsko knjižico jo prinesite s seboj.
Upam, da se kmalu kaj vidimo. Počitnice so čas, ko lahko svojo vero poglobimo, saj je veliko časa.
Spodbujam k razmisleku, kako boste živeli svojo vero naprej. Vsak posamezen duhovnik je le en odtenek tega, kar nam Jezus govori. Danes je tudi veliko laikov – oznanjevalcev. Gregor Čušin, Aleš Čerin (ne pozabimo na odrasle, ki so bili pripravljeni biti naši spremljevalci), so ljudje, ki so pripravljeni pričevati o veri v vsakdanjem življenju. Tudi njim lahko sledimo. V naši župniji je veliko vernih, zrelih, pokončnih vernikov. Tudi njih lahko zamemo za zgleda ali se z njimi povežemo v veri. Z velikim pogumom sledimo Bogu!
Pri meni so vam vrata vedno odprta (pa tudi elektronska pošta, telefon itd…)
Bog vas Blagoslovi!
p. Bogdan Rus
8, 9, B 