Pozdrav. Danes se po sveti maši zvečer spet zberemo (19.30). Prebirali bomo 25. psalm.
Že zadnjič smo se pogovoarjali, kako se zavedati svoje življenjske zgodbe. Kako jo doživeti, povedati sebi, pa tudi drugim.
Danes je naslov psalma: Molitev v nevarnosti. Morda lahko danes premišljujemo ob besedilu psalma tako, da poslušamo, kako izredni dogodki spodbudijo razmišljanje o sebi.
Prepoznamo dogodke svojega življenja?
Prepoznamo izredne dogodke svojega življenja?
Branje, branje, branje…
Srečamo se v veliki dvorani! Upoštevajmo navodila, nosimo maske.
Dobrodošli!
p. Bogdan RUS
Srečanje smo imeli v torek 18. aprila po sveti maši. Kakor je bilo napovedano je bil v središču pozornosti 25. psalm.
Najprej smo se ustavili pri primerjavi med 24. in 25. psalmom.
24. psalm se začenja z omembo stvarjanja. Bog je ustvaril svet, on je Stvarnik vsega, univerzuma. Iz tega psalmist najprej gleda na tempelj, ki je prebivališče živega Boga. Tempelj je kot stvarstvo v malem.
Kdo je tisti, ki se bo vzpel na goro Sion (v tempelj)? Tisti, ki bo spoštoval univerzalne vrednote.
Obenem pa je to pesem kralju, ki se vzpenja na goro. Kralj kot predstavnik vsega ljudstva nosi v sebi tudi univerzalne kvalitete.
25. psalm pa ne gleda na človeka oz. na stvarnost z univerzalnega gledišča. Ta psalm je zgodba človeka iz naslova psalma izvemo, da gre za človeka v nevarnosti. To je človekovo izhodišče. Svojo univerzalnost psalm išče drugje. Ta je v popolni predanosti resnici in spoznanju lastnega stanja. Psalmist pove, da išče rešitev za svojo nesrečo v prednosti Bogu.
Psalm smo nato še enkrat prebrali in z osebnimi odzivi zaokrožili naše srečanje.
8, 9, B 