Psalm 24 (23)

Dragi prijatelji!

Po dolgo časa se spet lahko zberemo, da bi prebirali Božjo besedo. Kljub temu, da se že dolgo nismo dobili, pa je naš načrt ostal nespremenjen. Še vedno beremo psalme (upam, da ste jih med epidemijo prebirali in od časa do časa občutili njihovo duhovno moč.

Danes nas bo spremljal 24. psalm. “Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje…”

Prosim, doma preberite besedilo da ga bomo lahko potem skupaj prebirali že obogateni z vašimi izkušnjami.

Delali bomo od 19.30 do 20.30.

Če lahko s seboj prinesite Sveto pismo.

Srečamo se v veliki dvorani.

p. Bogdan RUS


Srečali smo se 11. maja 2021 ob 19.45. Naše srečanje smo začeli z molitvijo in prošnjo k Svetemu Duhu.

Najprej je p. Bogdan podal svoje razmišljanje “zgodbi”.

Zgodba je zelo pomembna stvar. V resnici se vse, kar doživljamo odvija v zgodbah. Naše življenje je zgodba, vsak dogodek je zgodba. Sestavljen je iza vzorokov in posledic, vlaganj in sadov; notranjih vzgibov in počasne rasti, ki vodi neprej v življenje. Dokler živimo na svetu je vse naše doživljanje sveta spoznano v obliki zogdb.

Za primer smo vzeli dogodek dveh Jezusovih učencev, ki sta podovala po njegovem vstajenju v trg Emavs. Njuna zgodba je zanimiva, kar tudi sama povesta. Ključna vrstica je Lk 24,32, ko se zavesta, da se je pred njunimi očmi dogajalo nekaj drugega kot sta mislila, da se je v resnici.

Njuna zgodba je sestavljena iz več zgodb. Prva zgodba je ta, ko nosita v srcu žalost zaradi Jezusove smrti. Vstajenja še niti resno ne jemljeta. Verjetno menita, da bosta to zgodbo doživljala toliko časa, dokler ne bo v njiju izzvenela. A vendar se prekine.

Ta zgodba je tako močna, da niti ne opazita, ko se ta zgodba prekine in se začne nova. To novo zgodbo prinese Jezus sam in jima razlaga pisma. V resnici sta slepa za to novo zgodbo.

Prav verjetno se nova zgodba začne, ko spet onadva povzameta besedo, ko ga začneta vabiti v hišo. Mogoče je, da sta nekaj slutila a se tega niti slučajno nista zavedala.

In popolnoma nova zgodba se začne, ko Jezus razlomi kruh. Šele v tem trenutku vidita, kaj sta sploh doživljala ves ta čas in v resnici sploh nista bila pri stvari.

Tudi naša živjenjska zgodba je zgodba. Morda se lahko vprašamo: Ali našesrce gori v nas, pa se tega ne zavedamo? To, da srce gori v nas pomeni, da nam Bog obljublja najboljše, mi pa niti nismo pri stvari.

Kako torej uravnotežiti svojo življenjsko zgodbo, da bo pred našimi očmi taka, kot je v resnici?

Prikaz narisal Andrej Campolunghi

Nato smo nadaljevali z branjem 24. psalma. Le na kratko smo se ga dotaknili in nadaljevali branje.

Vedno, ko je v psalmih (ali v Stari zavezi) omenjena narava, stvarstvo, se spomnimo na začetek 1 Mojzesove knjige. Ta del nam govori o stvarjenju.

Psalm, ki ga beremo je zanimiv že tako, da v njem opazujemo svet, ki je delo Boga. Najprej psalmist izriše pred nami v nekaj vrsticah (1-2) podobo svata.

Izkaže se, da je ta podoba sveta nekako povzeta v svetišču, na gori Sion (3).

Ta preplet podob sveta in Siona (romanja v Božje svetišče na Sionu), v resnici gre za Jeruzalemski tempelj, ki je prebivališče Boga med ljudmi, pokaže na tretji prostor bivanja Boga: v postavi (4). To potavo človek nosi v svonem srcu.

Posebej je ta hvalnica nemanjena Jeruzalemskemu kralju, ki je obene tudi veliki Duhovnik. On se vzpenja na Sion, zanj se odpirajo sionska vrata (9).

Kristjani verujemo, da je popolnost to razodevanje Boga doseglo v Kristusu. On je do konca izpolnil pričakovanja, on je pravi veliki duhovnik.

Nato smo se podali še na pot osebnega branja.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s