Pismo birmancem in staršem po 1. postni nedelji

Pismo po prvi birmanski maši 9. razreda

Dragi birmanci, birmanke, starši!

Pišem vam po naši prvi maši. Zahvaljujem sem vam za zavzetost, da smo se zbrali in oblikovali res lepo skupnost. Kakor sem rekel že med pridigo: Božja beseda nam bo postajala vse bolj domača. In to je prvi korak, ki smo ga naredili v postnem času. Velika sreča je, da to sovpada s postnim časom. Niti sam ne vem, kaj lahko pričakujemo od drugega koraka. In nikoli ne bomo izvedeli, če ga ne bomo naredili. Jaz vas bom naslednjo nedeljo čakal, vsak zasede svoje mesto in morda pripelje še koga, ki tokrat ni mogel. To je drugi korak.

Če povzamem. Hvala za lepo branje. Birmanci ste se res lepo pripravili in prebrali besedila. Za naslednjič jih bom tudi sam napisal in jih poslal, da se bomo lahko posvetili notranjemu doživetju. Upam, da boste pri naslednji maši imeli več razlogov za to, da vas Božja beseda nagovori. Vabim vas, da jo ta teden nosite s seboj. Na primer stavek, ki presenetljivo opiše kakšen trenutek našega življenja: “Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.” Ali nismo tudi mi včasih prisiljeni v živeti v težkih okoliščinah in vendar Bog z veliko dobroto skrbi za nas? Prvo korak smo naredili. Drugi je lahko prav čudežen. Še posebej, če se boste naše skupnosti kdaj med tednom spomnili v molitvi.

Včasih mi je težko reči tisto, kar iz vsega srca verjamem: Brez Boga in brez skupnosti, ki nastaja v njegovem imenu je nemogoče doživeti resnično, polno srečo. Morda se to sliši kot pretiravanje, a je res. Sploh, ko se pripravljamo na prejem darov Svetega Duha je zavzetost za oblikovanje molitvene skupnosti še kako nujna.

Morda pomislimo kaj lahko naslednji teden še izboljšamo. Ureditev stvari bo prav taka, kot je bila to nedeljo in boste lahko dali svojim mislim in svoji osebni molitvi prosto pot.

Pogosto me navdihujejo misli kardinala F. X. Nguyen-a Van Thuân-a. Ta svet mož, Vietnamski nadškof in kardinal je bil 13 let zaprt v strogem zaporu. Od tega je bil 9 let zaprt v samici. Težko si predstavljamo, kako je mogoče, da kakšen človek sploh zdrži tak zapor. In to še po krivici, saj je bil kot politični zapornik po krivem obdolžen. Ko je bil izpuščen iz zapora bi lahko mislili, da bo poln sovraštva in želje po maščevanju do tistih, ki so mu to naredili. Toda on je prišel iz zapora z držo odpuščanja do vseh ljudi. V svojem oznanjevanju je postal apostol odpuščanja, ob njem se je čutilo, da se je v njem izpopolnila drža odpuščanja. O svoji preizkušnji je zapisal:

V zaporu sem tudi sam doživljal trpljenje Cerkve. Zaznaval sem, kako mineva čas, dan za dnem, ne da bi videl konec. Spraševal sem se, kakor prerok Izaija: “Stražar, kako dolga je še noč?” (Iz 21,11). V tistih trenutkih sem začel bolje razumevati pomen mučeništva. Ne tistega okrutnega, ki je vendarle bilo pred menoj kot ena od možnosti, ampak mučeništvo kot življenje, ki si ne postavlja meja – niti meje svoje ohranitve – iz ljubezni do Boga, iz zvestobe do edinosti in do cerkvenega občestva, iz službe evangeliju…

In vendar ni bilo mogoče, da bi bila moja vera naprodaj. Nisem se ji mogel odpovedati za nobeno ceno, tudi ne za ceno srečnega življenja.

Naslednjo nedeljo se srečamo ob 19. uri. Na isti način, z istimi pripomočki, le ena družina bo več.

Zadolžitve:

Kdo?Kaj?
BRUvod v mašo.
JBUvod v 1. berilo
SB1. Berilo (Hozana)
NaKUvod v 2. berilo
MF2. Berilo (Hozana)
LGUvod v evangelij
NeKProšnje (Hozana)
TSUvod v darovanje
NPUvod v očenaš
TBUvod v pozdrav miru
Skrb za gradiva, mašne knjižice, druge molitve.
Razdelitev po sedežih

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s