Pismo devetošolcem in staršem

Spoštovani starši, dragi devetošolec, devetošolka!

To pismo vam želim napisati, ker smo skupaj na poti vere, obveščanje pa je eden izmed načinov, kako smo povezani med seboj. Posebej povezanost s starši je tista, ki našemu delu pri verouku daje moč in širši pomen.

Smo v letu svete birme. Obenem pa smo v letu epidemije, ki je zelo spremenila ritem v naših družinah in pri našem skupnem delu. Ravno v letu, ko bi morali delo okrepiti in pospešiti, se je zgodilo nasprotno. Računali smo na to, da bomo naredili večjo skupino in delali bolj intenzivno, ostalo pa nam je samo delo po spletu. Žal moramo to dejstvo vsi sprejeti. Kljub temu pa se naše skupno delo ni spremenilo, cilj ni nič bližje ne dlje.

Na začetku leta se je zelo čutilo, da se šele spoznavamo, v zadnjem času pri večini čutim močno zavzetost, za koga od vas me tudi iskreno skrbi. Prav vsi ste v mojih molitvah in skrbi in ne razmišljam samo o merilih, ki jih morate doseči, ampak o tem, da mladostnikom želim dati osnovo za čim bolj svoboden vstop v skrivnost prejema darov Svetega Duha.

Zaradi vseh okoliščin in težav smo se odločili, da bo bomo birmo prejeli kasneje, v junijskem terminu. Od danes naprej pa bo naše delo bolj intenzivno. Srečevali se bomo večkrat in naredili vse za dobro pripravo. Upam, da se boste za to odločili. Če ne, je še vedno možnost, da kdo prejme birmo naslednje leto.

Do nadaljnjega je verouk še vedno po spletu, kakor so odločili naši škofje. Mi pa se bomo srečevali tako, kot zmoremo. Tudi izven terminov verouka. Delo pri verouku bo po spletu potekalo podobno kot do sedaj (prosim, da ni več nobenih izostankov). Tudi domače naloge ostanejo kot do sedaj. Kot sem že rekel, otroci mi lahko kadarkoli pišejo, če ne razumejo navodil za domačo nalogo.

Prvo srečevanje, za katerega nam ni treba iskati posebnega dovoljenja, je tudi najpomembnejše od vsega. To je sveta maša. Ker je število ljudi pri maši omejeno, mi pa si ne moremo več privoščiti, da bi bili otroci v birmanskem letu brez maše, sem se odločil, da bom za to skupino posebej maševal. Začetek našega srečevanja sovpade s postnim časom, kar je velika sreča. Doživeti postni čas in veliko noč je lahko za pripravnika na birmo nekaj izjemnega. Vsako nedeljo ob 19.00 bom maševal za vso birmansko skupino v dvorani samostana. Ker je birmancev 9, to pomeni, da ne bomo presegli določil NIJZ. Upam, da mi ni treba poudariti, da pri tej maši pričakujem vso družino. Maša je torej namenjena očetu, mami, birmancu in tudi bratom in sestram, pa tudi botru, botri (boter ali botra, če zmoreta). V tej pripravi prehajamo iz kateheze mladine na katehezo družine! Prostor je dovolj velik za vse. Če kdo v družini ne veruje, nič hudega. Lahko pride samo v podporo birmancu, birmanki. (*Ker stem ne nekateri opozorili naknadno dodajam pojasnilo, da se te maše začnejo naslednjo nedeljo. Torej 1. postno nedeljo 20. 2. 2021. Prvi bisteni del priprave torej stavimo na postni čas. Za te maše se ni potrebno prijavljati. Računam, da pridete vsi.) (* Dodatno pojasnilo. Pri maši boste lahko prejeli obhajilo. Vse bo tako kot običajno, le petja ne bo.)

Obnovili bomo delo na knjigi Apostolskih del. Hvaležen sem, da ste me nekateri opozorili na težave. Vaše pripombe bom upošteval.

Glede na možne termine se bomo odpravili kdaj na kakšen krajši izlet. Najverjetneje ob sobotah, kar se bomo še dogovorili.

Pred birmo bodo birmanci dobili tudi osebne spremljevalce iz župnije. Zelo bi bil vesel, če bodo lahko otroci dobili vtis, da je župnijsko občestvo lahko tudi kraj osebne rasti. Način dela bom razložil sproti.

Še vedno vas bom obveščal preko naše skupne spletne strani. In še vabilo, ne obveza: Vsak večer se srečujemo na covidkatehezi. Kadarkoli imate čas, se nam lahko pridružite in večernih 15 minut preživite z nami.

Če pride do kakšnih težav pri delu, se lahko vedno obrnete name. Mislim, da moje podatke imate.

V torek 16. 2. ob 20. uri vas vabim, da se srečamo preko spleta. Povezava je enaka kot tista, ki jo imajo otroci za verouk. https://meet.google.com/opk-osth-wvd 

Birma je čudovit dan. Dan veselja in upanja, dan, ko tudi z zunanjo opravo in okrasitvijo pokažemo, da se v nas in med nami dogaja nekaj čudovitega, saj nas povezuje Sveti Duh. Zares si želim, da bo otroci po mnogo letih rekli: splačalo se je!

Da bi vse to uspelo, bom za vas vse molil.

p. Bogdan Rus

Kostanjevica, 13. 2. 2021.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s