Srečanje na Sveti Gori.

Aprila prihodnje leto bomo 8. in 9. razred župnije Kapela Nova Gorica prejeli zakrament svete birme. P. Bogdan, ki nas pripravlja na ta velik dogodek potrditve v veri, nas je vse birmance in starše v soboto 26. septembra povabil na pohod na Sabotin. Zaradi slabega vremena je načrt srečanja spremenil in zato smo se zbrali v baziliki pri Materi Božji na Sveti Gori.

Ob 14. uri smo imeli sveto mašo, pri kateri smo molili in prosili za vse birmance in njihove družine. Po končani sveti maši smo se zbrali v kapeli za oltarjem. Ker so na stenah kapele slike male pastirice Urške Ferligoj, nam je p. Bogdan najprej povedal zgodbo o njej. Potem nam je p. Bogdan spregovoril o sv. birmi. Povedal nam je, da je birma zakrament, da je birma želja in odločitev, da je birma skupna pot ter dar svetega duha. Povedal nam je, da želi, da bi se dobro pripravili na ta dan. Po nagovoru p. Bogdana smo se sprehodili do kipa sv. Frančiška. Razgled je bil čudovit, s pogledom na morje, gore in hribe, brez nobenega dežja. Ob kipu smo se tudi slikali.

P. Bogdanu se zahvaljujem, da smo to srečanje, ki je bilo uvod v pripravo na sveto birmo, zelo lepo preživeli in se na koncu veseli pozdravili ter odšli domov. [L]

Dragoceno mi je bilo, ker smo se zbrali v tako lepem številu. Bilo nas je res mnogo in smo ustvarili lepo vzdušje. Sodelovanje pri bogoslužju je bilo lepo, čeprav smo se pravzaprav prvič videli v tej sestavi in smo se za sodelovanje dogovorili kar na hitro.

Večinoma so nas skozi ta dan vodili štirje pomenski poudarki, ki jih povzemam tukaj.

Prvi se je naslanjal na besedo evangelija. V odlomku iz Lukovega evangelija, ki je določen za današnji dan je zapisano, da so se učenci bali Jezusa vprašati o pomenu besed, ki jim jih je govoril a ga niso razumeli (Lk 9,45). Besede vere so take, ki prinašajo s seboj veliko upanja, modrost a so vedno tudi zahtevne. Zato jih je težko govoriti in jim je obnem težko prisluhniti. Vprašmo se lahko, kakšna je med nami pregrada, ki nam preprečuje, da bi si upali drug drugega spraševati o veri?

Naslednji poudarki so se naslanjali na sam zakrament svete birme in njegov pomen.

Birma je zakrament. Vsak zakrament je dotik Boga. Drug drugemu si ne moremo dati Boga. Lahko si damo dober zgled, lahko se navdušujemo in skupaj praznujemo. Boga začutimo v naših skupnosti, prebiva pa v našem srcu. To je Sveti Duh, ki moli v nas.

Birma je želja in je odločitev. Birma je “na vrsti” na koncu veroučne šole. Je prav, da pride kar avtomatično? Smo se kdaj vprašali, če si naši veroukarji želijo prejeti to potrditev Svetega Duha? Če ne bi bilo drugih okoliščin, bi se naši veroukarji sploh odličili, da prejmejo ta zakrament? To ne pomeni, da bomo delili veroukarje na tiste, ki si to želijo in tiste, ki ne. Pomeni, da se moramo v birmanskem letu vprašati, kaj je to, kar naj bi si želeli? Se mladi veroukarji res odločijo za zakrament? Dobro je o tem razmišljati.

Birma je skupna pot. Da bi lahko otroci zares začutili, kaj je to Sveti Duh je dobro, da se na to pot usmerimo skupaj. Najprej je pomembno, da sodelujemo. Cerkveni dokumenti pravijo, da so starši prvi kateheti otrok. Prav je, da smo kateheti v župniji in starši edini. Drugi del take poti je, da vsi naredimo kakšen korak. Otroci že hodijo k verouku. Morda je še bolj pomembno, da starši naredijo kaj za svojo vero. Starši se lahko pridružite biblični skupini (vabljeni), ta govori o Svetem pismu; lahko pa ustanovimo tudi skupino, ki govori o drugih vprašanjih življenja Cerkve. V naslednjih dneh bo na spletni strani na voljo vabilo za te skupine. [Pozabil sem še omeniti, da bi lahko našli način, kako skupaj praznovati nedeljo. To bi bil eden najpomembnejših stebrov naše vere. Predlog sledi.]

Omeniti velja še prisotnost botrov. Na nekem zelo dobrem predavanju sem slišal, da otrokom lahko nekaj malega dajo starši, nekaj malega stari starši, nekaj malega kateheti. Toda uspešnost in varnost njegovega življenja je zelo odvisna od tega, če bo imel mladostnik v težkih trenutkih svojega odrašanja ob sebi odraslega človeka, ki mu bo zaupal. Tudi tiste stvari, ki si jih ne upa povedati staršem in katehetom. V Cerkvi takega človeka že imamo. To so botri. Morda bi morali botrsko službo na novo odkriti. Če še nismo zbrali botra ga lahko zberemo med verniki v naši župniji. Imamo veliko dobrih, zglednih, zrelih ljudi.

Birma je potrditev, dar Svetega Duha. Bog ne potrjuje praznih papirjev in praznega prostora, kjer ni nič. Potrjuje naše misli, besede in dejanja, naše telo in našega duha. Vstopa v resnično življenje. Vstopa v naše šole, službe, domove, na naša igrišča, gre z nami na počitnice. Potrditev je potrditev v veri. Poklicani smo, da bi ta vera res zaživela.

p. Bogdan Rus

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s